Vlada Roberta Goloba je uresničila napoved kulturne ministrice iz vrst Levice Aste Vrečko, da samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več. S tem ideološkim korakom je bil narejen korak naprej za vse tiste, ki jim samostojna Slovenija nikoli ni bila intimna opcija. Pod krinko, da je to racionalna odločitev, do tega, da nekateri želijo muzej zlorabiti, ga želijo ukiniti. Medtem ko je odločitev požela val ogorčenja tistih, ki menijo, da Muzej slovenske osamosvojitve združuje Slovence in nas spominja na to, kaj v enotnosti lahko dosežemo, pa Delo predlaga, naj raje ustanovimo muzej Jugoslavije.
Čeprav nam na vsak način želijo nazaj pričarati pravljično deželo Jugoslavijo in lepe socialistične čase, ko se je dobro živelo in vse imelo, ko ni bilo brezposelnosti in so mladi takoj dobili delo, je vse to daleč od resnice. Videti je, da miti in pravljice ne živijo le v knjigah, ampak tudi v družbi in miselnosti pristašev preteklega režima. Zanimivo bi bilo videti tiste, ki tako žalujejo za našo nekdanjo državo, stati na mrazu za hlebec kruha (če ga bodo sploh dobili) ali kanto goriva, kako si ne bi mogli privoščiti skodelice kave, ker je enostavno ni v trgovini, ali pa da bi si zvečer morali prižgati svečo, ker bi oblasti izključile elektriko, ker se mora varčevati. Tako se je takrat godilo in verjetno bi se vsi naši jugonostalgiki hitro vrnili nazaj.
Naj novinarki Dela Mojci Pišek pomagamo pri njeni zamisli, kako bi bil videti muzej Jugoslavije. Pravzaprav je gradiva veliko. Vsekakor bi muzej krasil kip Josipa Broza Tita, ki je na slavnem 13. mestu na seznamu morilskih voditeljev določenih režimov, ki si ga lahko ogledate tukaj.
Poseben oddelek muzeja bi lahko bil prikaz v slikah, kako so ljudje v tistem času živeli. Razstavili bi lahko spodnje fotografije.
“Ni kave. Ko pa dobimo manjšo pošiljko, je slika takšna,” so zapisali v časopisu. Zaloge kave so hitro pošle, ljudje pa so se gnetli v vrstah v upanju, da bi jo lahko dobili, čeprav se je cena znatno zvišala.
Niti osnovna živila niso bila vedno na voljo
“Pogoste so pritožbe prebivalcev, saj je v Vinkovcih zmanjkalo moke in kruha. Pritožujejo se, da je zaloga osnovnih živil izjemno slaba.”
Vrste ne le za kavo in kruh, ampak tudi na bencinskih črpalkah. Očitno so ljudje veliko časa stali v vrstah za osnovne potrebe. Takrat v trgovino nisi le “skočil”.
Obvezno pa bi v muzeju morali predvajati tudi naslednji videoposnetek.
Sara Kovač