Teče deseti mesec po imenovanju vlade pod vodstvom Roberta Goloba, za katero ugotavljamo, da doslej ni naredila še ničesar. Ne samo to. Ruši vse, kar je postavila prejšnja, Janševa vlada. Napovedujejo reforme na področju zdravstva, davkov, šolstva, plačnega sistema, hkrati pa se roki zanje nenehno odmikajo. Zdaj že v čas po naslednjih volitvah.
Najbolj zavzeti so pri dvigovanju plač posameznim poklicnim skupinam v javnem sektorju, kjer si kupujejo socialni mir (volilne glasove), hkrati pa povzročajo številne anomalije in nezadovoljstvo pri tistih skupinah poklicev, ki so v javnem sektorju v manjšini.
“Zdravstvena reforma”
Golobova vlada vedno znova dokazuje, da ni dorasla nalogam, za katere je bila postavljena. Spomnimo samo na področje zdravstva, kjer so pred volitvami pompozno napovedovali 30 dni do specialista in podobno. Zdaj pa se kaže, da vlada ni seznanjena niti z zadevami, ki že obstajajo. Eden takšnih primerov je klicni center za pomoč uporabnikov pri portalu Zvem. Robert Golob je še pred kratkim javno oznanjal, da “tega doslej še ni bilo v Sloveniji”. Poleg drugih je enega ključnih projektov pri zdravstveni reformi napovedal vzpostavitev klicnega centra za pomoč uporabnikom pri iskanju ambulant ter pomoč pri uporabi portala. Na to se je odzvala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec in zapisala, da je klicni center vzpostavljen že nekaj let. Prek družbenih omrežij jim je tudi poslala povezavo s pripisom, da Golob in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan lahko pokličeta, če potrebujeta pomoč. “Ti res mislijo, da se je vse začelo s 24. aprilom 2022,” je dodala. Takrat so bile namreč volitve.
Zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan kljub obetavnim predvolilnim obljubam in napovedim ukrepanja več mesecev po tem, ko je prisegel, še vedno ni izpeljal ključnih ukrepov, paciente, ki obupno pričakujejo, da bo ukrepal, pa “hrani” z novimi praznimi obljubami. In po vsem tem času, po vseh danih obljubah o konkretnih rešitvah, smo dobili “rešitev”, ki že obstaja – klicni center.
“Davčna reforma”
Obsežnejšo davčno reformo je vladna koalicija (Gibanje Svoboda, SD in Levica) napovedala že lani poleti, ko je kmalu po nastopu mandata pripravila le razveljavitev dela v času prejšnje vlade uveljavljenih sprememb pri dohodnini. Konec januarja je nato Golob davčno reformo napovedal za sredino marca. Zdaj pa se je koalicija po mesecu in pol spet sešla na Brdu pri Kranju. Po napovedih naj bi skušali najti predvsem soglasje o iskanju novih davčnih virov. Slednje pomeni, da si prizadevajo predvsem v novo obdavčitev državljanov in gospodarstva. Po napovedih so se v torek na Brdu pri Kranju samo seznanili z analizo stanja, “določiti si želijo tudi časovnico”, so poročali dobro obveščeni.
“Šolska reforma”
Napovedovali so tudi šolsko reformo, vendar pa podrobnosti še ne razkrivajo, kar pomeni, da jih nimajo. Novi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je sicer na zaslišanju na pristojnem odboru državnega zbora pred nastopom ministrske funkcije v začetku letošnjega leta med prioritetami izpostavil prenovo kurikula v vrtcih, predvsem na področju digitalizacije. Govoril je tudi o potrebnih spremembah na področju osnovnih šol. Sprejetje bele knjige o vzgoji in izobraževanju pa je napovedal do konca letošnjega leta. Kot rečeno, od tega ni še nič.
Golobov “investicijski cikel”
Na slovesnosti Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je ob podelitvi nagrad gospodarstvenikom in podjetnikom Robert Golob vzneseno napovedal “največji investicijski cikel doslej”. Vrednost investicij bo več kot 100 milijonov evrov, med drugim v zeleni preboj in za zagon vesoljske industrije, je dejal. Pri tem je bil deležen posmeha, saj je 100 milijonov evrov vreden cikel za državo le kaplja v morje. Samo farmacevtska družba Lek, ki sodi pod okrilje švicarskega Sandoza, je dan pozneje v Lendavi napovedala naložbo, vredno 400 milijonov evrov, v visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil, pri čemer bo ustvarila okoli 300 novih delovnih mest. Pogoji za naložbo v Lendavi so bili ustvarjeni že v času vlade Janeza Janše. V času prejšnje vlade je bilo za razvoj občin namenjenih 6,67 milijarde evrov, od tega 1,22 milijarde evrov iz evropskih skladov, pogoji so bili zagotovljeni za 2416 projektov. Golob se je tako s svojimi sto milijoni evrov res osmešil in pokazal, kako podcenjuje slovenske državljane oziroma se iz njih norčuje.
Sramotno črpanje evropskih sredstev
V času vlade Janeza Janše je bila Slovenija med uspešnejšimi pri črpanju evropskih sredstev, ki prinašajo razvoj. Konec februarja letos pa je evropska poslanka Romana Tomc ministru za finance Klemenu Boštjančiču poslala pismo, v katerem je opozorila na nedavni dogodek v evropskem parlamentu. Evropski poslanci so namreč pred kratkim obravnavali problematiko črpanja sredstev iz sklada Načrt za okrevanje in odpornost. Slovenija je bila pri tem izpostavljena kot eden od primerov, kjer realizacija zelo zaostaja za predvidenim načrtom. Prav zato obstaja v evropskih institucijah velika bojazen, da načrt ne bo izpeljan v celoti, kar bi pomenilo veliko izgubo evropskih sredstev.
Po informacijah evropske poslanke naj bi Slovenija v okviru predfinanciranja septembra 2021 prejela približno 231 milijonov evrov. Po načrtu bi morala biti prvi in drugi zahtevek za plačilo poslana skupaj, in sicer v drugem četrtletju 2022, kar pa se ni zgodilo. Tretji zahtevek naj bi bil poslan v četrtem četrtletju 2022, kar se prav tako ni zgodilo. Prvi zahtevek je bil predložen šele oktobra 2022, precej kasneje torej, kot je bilo predvideno, medtem ko drugi in tretji zahtevek sploh še nista bila predložena. Razlogi, ki naj bi botrovali tem zaostankom, naj bi bili v neizpolnjevanju ciljev oz. mejnikov. Ministra Boštjančiča je Tomčeva prosila, da za potrebe nadaljnjih pogovorov in razlag v evropskem parlamentu pojasni, kje so vzroki za nastale zamude. Ministra Boštjančiča je na eni od novinarskih konferenc o tem vprašala tudi novinarka Demokracije. Vidno nejevoljni minister je, kot je to običajno za vse v tej vladi, sprva za zamudo okrivil prejšnjo vlado pod vodstvom Janeza Janše. Nato pa je le priznal, da v vladi spreminjajo načrte, in hkrati zagotovil, “naj bi sredstva pravočasno počrpali v celoti” do leta 2026, ko njega verjetno ne bo več na ministrskem stolčku.
Napovedi za 2023: “V samo letu dni smo od rekordnega optimizma prešli k rekordnemu pesimizmu.”
Slovenski direktorji so izrazito pesimistični glede prihodnosti, je pokazala zadnja raziskava PricewaterhouseCoopers (PwC), ki so jo predstavili prejšnji teden. Njihove napovedi za letos so celo med najbolj pesimističnimi doslej. Krčenje slovenskega gospodarstva pričakuje kar 84 slovenskih direktorjev.
V letu 2023 se direktorji slovenskih družb počutijo finančno najbolj izpostavljeni inflaciji, gospodarski negotovosti in geopolitičnemu tveganju. Napovedi za leto 2023 so ene najbolj pesimističnih v zgodovini raziskav in pomenijo popoln preobrat glede na lanske.
V Združenju Manager ob tem navajajo pritisk na gospodarstvo, pa tudi, da napovedi različnih reform spremljajo mešani signali. Opozarjajo, da podjetja ne vedo, kaj jih čaka, to pa sproža določeno mero pesimizma.
V letošnji globalni raziskavi, ki je 26., je sodelovalo 4410 direktorjev in predsednikov uprav iz 105 držav, med njimi 50 iz Slovenije. Izvedli so jo oktobra in novembra lani. Tuji direktorji so precej manj pesimistični kot slovenski, čeprav skrbi obstajajo tudi pri njih.
Da njihova podjetja ne bodo preživela, če poslovnih procesov ne bodo preoblikovala že danes, meni 49 odstotkov slovenskih izvršnih direktorjev, sodelujočih v raziskavi, na globalni ravni pa 40 odstotkov. Upad gospodarske rasti v letošnjem letu pričakuje 73 odstotkov globalnih direktorjev in 78 odstotkov slovenskih. Krčenje slovenskega gospodarstva pričakuje 84 odstotkov slovenskih direktorjev.
Kot največjo grožnjo, ki bo v prihodnjih desetih letih vplivala na prihodke podjetja, so direktorji na globalni ravni izpostavili spremenjene navade potrošnikov, slovenske direktorje pa najbolj skrbi pomanjkanje delovne sile oziroma ustreznih delovnih veščin. Nadalje slovenske direktorje skrbijo navade potrošnikov, motnje v dobavnih verigah, prehod na nove vire energije, motnje v tehnologijah in spremembe zakonodaje.
Denar trošijo, učinkov ni
Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS: “Prva poteza Golobove koalicije je bila ukinitev Urada za centralno cenovno evidenco medicinskih pripomočkov in referenčne cene za nabavo v zdravstvu, ki jih je uvedla vlada Janeza Janše. Ustanovili so nov Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Porabili so 62.355 evrov za prazen nič, oziroma: 36.685 evrov za svetovanje pri reorganizaciji dela in pri začetku delovanja urada, po 6.450 evrov za pripravo vsebin in pravne pomoči v uradu ter za področje investicijskih in finančnih vsebin v uradu, 4.031 evrov pa za administrativne zadeve in poročila v uradu. Novoustanovljeni urad vodi Aleš Šabeder, v mesecu dni pa niso naredili nič drugega, kot trošili denar.”
Vida Kocjan, Demokracija