V torek je na Inštitutu za narodnostna vprašanja potekalo predavanje dr. Lászla Göncza, raziskovalca na področju novejše madžarske in srednjeevropske zgodovine. Na dogodku, kjer je bila v ospredju zgodovina madžarske narodne skupnosti ter refleksija dosedanjih dosežkov in izzivov, je dr. Göncz izpostavil pomen trdnega odnosa med državama.
Osamosvojitev Slovenije in demokratična preobrazba slovenske družbe sta v veliki meri vplivali na razvoj ter položaj ustavno opredeljenih avtohtonih narodnih skupnostih v tistih časih, vključno z madžarsko narodno skupnostjo. Če se je položaj madžarske skupnosti v šestdesetih in sedemdesetih letih bistveno izboljšal, se je med slovensko osamosvojitvijo odnos še utrdil.
Po besedah Göncza je madžarska narodna skupnost vse od osamosvojitve Slovenije postala pomemben subjekt v slovensko-madžarskih bilateralnih odnosih ter na področju ustvarjanja gospodarskega in turističnega razvoja narodnostno mešanega območja v Prekmurju ter v širši regiji. Vseeno pa je opozoril, da je današnja demografska slika madžarske narodne skupnosti v Sloveniji skrb zbujajoča. Kot je še dodal, “trenutna situacija od širše družbene skupnosti terja dodatne napore glede zagotavljanja njene ohranitve.“
V zadnjih treh desetletjih se je potreba po prilagoditvi nekaterih organizacijsko-sistemskih modelov glede organizacij in ustanov avtohtonih narodnih skupnostih povečala, Göncza pa je pri tem izpostavil predvsem spremembo zakona o avtohtonih samoupravnih narodnih skupnosti.
Andrej Žitnik