Zaradi meglenega vremena in pomanjkanja vetra se je proizvodnja obnovljive energije v Nemčiji znatno zmanjšala. To pa posledično pomeni, da so morali uvoziti večjo količino električne energije.
Zaradi obdobja “temnega zatišja” so temu primerno poskočile tudi cene električne energije, razkrivajo podatki. V izogib omenjenega scenarija ne čudi, zakaj se marsikje po svetu vse glasneje opozarja na pomen stabilnosti, ki jo s seboj prinaša jedrska energija ravno v tovrstnih primerih.
Spomnimo: Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je že pred vrsto leti, konkretneje leta 2011, napovedala, da se bodo v korist obnovljive prihodnosti odpovedali jedrski energiji. Kot smo že pred nedavnim opozorili, je bil vse do danes le en dan, ko so obnovljivi viri energije na čelu z vetrnicami in sončnimi elektrarnami proizvedli dovolj energije za pokritje državnih energetskih potreb. Prevladovalo je namreč oblačno vreme in hlad, zaradi česar so večino energije proizvedli s kurjenjem premoga. Zaradi začetka vojne v Ukrajini je Nemčija ostala brez poceni zemeljskega plina, a to ni zaskrbelo semaforske vlade, da ne bi šla v ugašanje vseh jedrskih reaktorjev.
Do leta 2021 je država 12 odstotkov svoje električne energije pridobivala iz jedrske energije, kar je precej manj kot pred desetimi leti, ko je iz jedrske energije pridobivala četrtino energije. Ker so sedaj prišli do ničle, so morali iti v večjo proizvodnjo električne energije na premog. Proizvodnja slednje naj bi se sicer v prihodnjih šestih letih zmanjšala. Na zaprtje jedrskih elektrarn, vzdrževanje virov OVE in prehod s poceni ruskega plina na drag utekočinjeni zemeljski plin se veže razlog za višjo veleprodajno ceno električne energije v Nemčiji. Med januarjem in julijem 2024 je ta denimo znašala 67,6 €/MWh, medtem ko je v enakem obdobju leta 2019 znašala 38,3 €/MWh.
Že leta sicer strokovnjaki opozarjajo, da obnovljivi viri energije (OVE) nikakor ne predstavljajo rešitve podnebne krize, še manj pa energetske samozadostnosti. Kot je nazorno pokazal nemški primer: preveliko zanašanje na OVE lahko privede do višjih cen električne energije, recesije, električnih mrkov in (paradoksalno) do višjih izpustov CO2. Tisti, ki se tega zavedajo, so se usmerili v jedrsko energijo in hidroelektrarne. Nemogoče je prezreti dejstva, in sicer, da so obnovljivi viri tudi dražji, povrhu vsega pa še disproporcialno uničujejo naravo. Kot smo že opozorili v preteklosti, “bi morali za eno samo jedrsko elektrarno z vetrnicami “opremiti” dobršen del Pohorja in podeželje spremeniti v stekleni fotovoltaični pekel”.
Ž. N.