“Ali se bo kdo od levičarjev odpovedal izrednemu dodatku k pokojnini, ker bo kot Prešernov nagrajenec do tega dodatka upravičen tudi pater Marko Ivan Rupnik? Bo to prva storila Svetlana Makarovič, ki se je nagradi odrekla prav zaradi Rupnika?” je v luči skorajšnjega zaključka zbiranja podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojninam za izjemne dosežke na področju umetnosti vprašal Jože Biščak.
Spomnimo, da je leta 2000 Prešernovo nagrado dobil duhovnik, teolog, mozaičar, slikar in nekdanji jezuit Marko Ivan Rupnik, danes star 70 let, ki je bil nekoč eden najbolj vplivnih redovnikov slovenskega rodu v Vatikanu. Ko je za svoja izjemna umetniška dela prejel Prešernovo nagrado, jo je protestno zavrnila Svetlana Makarović, ker levičarska umetnica, ki bi zdaj tudi dobila velikanski dodatek k pokojnini, ni prenesla, da bi hkrati z njo nagrado dobil tudi predstavnik katoliške hierarhije, ki jo Makarovičeva sovraži. Kot jo je nekoč komunistična partija, ki je s tajno politično policijo in mrežo sodelavcev tudi natančno nadzorovala dogajanje med duhovniki, je pred kratkim povzel Peter Jančič.
Vprašanje Jožeta Biščka pa sicer odpira novo poglavje v razpravi o zakonu o izjemnih pokojninah za kulturnike, ki ga je sprejela vladajoča koalicija in o katerem bo javnost očitno kmalu odločala na referendumu. Zakon predvideva, da bi prejemniki Prešernove nagrade dobili okoli 3.000 evrov mesečne pokojnine, kar pomeni, da bi lahko v dveh desetletjih prejeli približno 400.000 evrov dodatka k pokojnini.
Vprašanje, ki ni zgolj retorično: Ali se bo kdo od levičarjev odpovedal izrednemu dodatku k pokojnini, ker bo kot Prešernov nagrajenec do tega dodatka upravičen tudi pater Rupnik? Bo to prva storila Makarovičeva, ki se je nagradi odrekla prav zaradi Rupnika? pic.twitter.com/TVz4TJmtW1
— Joze Biscak (@JozeBiscak) March 18, 2025
Vprašanje, ki ga odpira Biščak, je torej preprosto: Bodo tisti, ki so se nekoč odpovedali Prešernovi nagradi zaradi Rupnika, zdaj enako odločni in se odpovedali tudi visokim izjemnim pokojninam, do katerih bo Rupnik prav tako upravičen? Ali pa bi v praksi ubrali drugačno pot in sprejeli finančne ugodnosti, ki naj bi jih prinesel zakon?
Sicer pa je anketa razkrila, da bo večina na referendumu zavrnila dodatne pokojninske privilegije. To je pokazala anketa Ninamedie za Dnevnik. Dilema je, ali bo udeležba dovolj visoka. Vladne stranke odločanje ljudi razumejo kot napad na kulturo in jezik, pa je pojasnil Jančič.
Sara Kovač