Junija 2025 so cene življenjskih potrebščin v Sloveniji v medletni primerjavi zrasle za 2,2 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več kot maja, s čimer se je medletna inflacija vrnila nad dva odstotka.
Podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da so cene od začetka leta do konca junija zrasle za 2,6 odstotka, na mesečni ravni pa je inflacija dosegla 0,8 odstotka. Vnovično zvišanje inflacije vzbuja zaskrbljenost, saj podražitve, zlasti hrane in storitev, dodatno obremenjujejo gospodinjstva, napovedi pa kažejo, da bo inflacija letos ostala nad dvema odstotkoma.
Največji vpliv na junijsko medletno inflacijo so imele podražitve hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se zvišale za 6,7 odstotka in k inflaciji prispevale 1,2 odstotne točke. Sledile so podražitve v restavracijah in hotelih (5,0 odstotka, 0,4 odstotne točke), alkoholnih pijač in tobaka (4,1 odstotka, 0,2 odstotne točke), zdravstva (3,7 odstotka, 0,2 odstotne točke) ter rekreacije in kulture (2,4 odstotka, 0,2 odstotne točke). Po drugi strani so nižje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo, ki so se znižale za 1,5 odstotka, inflacijo ublažile za 0,2 odstotne točke.
Na mesečni ravni so cene zrasle za 0,8 odstotka, k čemur so največ prispevale za 9,1 odstotka višje cene počitniških paketov ob začetku poletne sezone (0,4 odstotne točke). Podražitve hrane (1,2 odstotka, 0,2 odstotne točke), tobaka (2,0 odstotka, 0,1 odstotne točke), pohištva in stanovanjske opreme (1,9 odstotka, 0,1 odstotne točke) ter proizvodov in storitev za osebna vozila (0,6 odstotka, 0,1 odstotne točke) so prav tako vplivale na mesečno inflacijo. Nižje cene oblačil, ki so se pocenila za 1,8 odstotka, so inflacijo nekoliko ublažile.
Polletni trendi: Največja rast v rekreaciji in kulturi
Od januarja do junija 2025 so se cene življenjskih potrebščin zvišale za 2,6 odstotka, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani (2,3 odstotka). Povprečna medletna inflacija v tem obdobju je dosegla 2,0 odstotka. Največjo rast so beležile cene v skupini rekreacija in kultura (8,4 odstotka), sledile so restavracije in hoteli (5,0 odstotka), hrana in brezalkoholne pijače (4,6 odstotka), zdravstvo (4,1 odstotka), alkoholne pijače in tobak (3,8 odstotka) ter oblačila in obutev (2,7 odstotka). Nasprotno so cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in drugo gorivo upadle za 1,5 odstotka. Storitve so se v medletni primerjavi podražile za 2,6 odstotka, blago pa za 2,0 odstotka, kar kaže na široko razpršeno rast cen.
Harmonizirani indeks in evropske primerjave
Po harmoniziranem indeksu cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave znotraj EU, je bila junijska letna inflacija v Sloveniji 2,5-odstotna, mesečna pa 0,6-odstotna. Ti podatki potrjujejo, da Slovenija sledi trendom v evrskem območju, kjer inflacija prav tako ostaja nad ciljem Evropske centralne banke (2 odstotka).
Zaskrbljujoč trend za potrošnike
Vnovično zvišanje inflacije, zlasti zaradi podražitev hrane, počitniških paketov in storitev, povečuje finančni pritisk na gospodinjstva. Medtem ko nižje cene energentov in oblačil nekoliko blažijo inflacijske pritiske, so podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, kot je hrana, še posebej zaskrbljujoče za ranljive skupine. Če se bo trend rasti cen nadaljeval, bo to zahtevalo pozornost odločevalcev, da preprečijo nadaljnjo erozijo kupne moči prebivalstva.