Prvi petek v avgustu obeležujemo mednarodni dan piva. Ta je z lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji leta 2007 prerasel v globalno praznovanje. Na dogodku združenja slovenskih pivovarn bodo danes spregovorili o trendih in ključnih izzivih v tej panogi.
Člani Združenja slovenskih pivovarn, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije, bodo danes v Novi Gorici izpostavili relevantnost sektorja, osvetlili aktualne trende v pivovarstvu ter odprli razpravo o ključnih izzivih, s katerimi se sooča sektor.
Kot so poudarili, je pivovarski sektor pomemben del slovenske gospodarske, kulturne in kulinarične identitete. Na osrednjem dogodku slovenskega pivovarstva bodo podelili tudi priznanja za pivo odlične kakovosti 2025.
Pivovarstvo je vse bolj priljubljeno
Po podatkih statističnega urada se je v Sloveniji s proizvodnjo piva predlani ukvarjalo 70 podjetij ali skoraj petkrat toliko kot leta 2008, ko jih je bilo 15. Njihovo število se je začelo zelo povečevati v obdobju po letu 2010, ko jih je bilo le 13, so ta teden sporočili z urada.
Pridelovalci hmelja v Sloveniji so lani na skoraj 1.700 hektarjih površine pridelali 2.273 ton hmelja. Letina je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer za 17 odstotkov manjša kot leto prej.
Povprečna drobnoprodajna cena pol litra ustekleničenega ali točenega svetlega piva je lani znašala 3,67 evra. Za liter ležaka oziroma piva vrste lager je bilo treba v trgovini odšteti v povprečju 2,24 evra. Pivo je bilo junija letos za 3,5 odstotka dražje kot pred letom dni.
Leta 2023 je prihodek od prodaje piva, vključno z brezalkoholnim v trgovini na drobno, znašal nekaj več kot 210 milijonov evrov, kar je bilo za pet odstotkov več kot leto prej in za 37 odstotkov več kot leta 2008. Najnižji je bil leta 2010, ko je znašal 150 milijonov evrov.
C. Š.