Dejanska individualna potrošnja na prebivalca, ki po oceni statističnega urada bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o bruto domačem proizvodu, je v Sloveniji na enaki ravni kot na Portugalskem in v Romuniji. “Golobov račun v Romuniji ima posledice”, pa medtem izpostavlja prvak stranke SDS Janez Janša.
Eurostat je za 36 evropskih držav v letih 2022–2024 objavil podatke o dejanski individualni potrošnji na prebivalca in o bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca. Podatki za Slovenijo kažejo, da je bila dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) lani za 14 odstotkov nižja od povprečja EU-27.
Individualna potrošnja na prebivalca, izražena v standardih kupne moči, je v Sloveniji lani torej dosegla 86 odstotkov povprečja EU-27. Čeprav je to za 2 odstotni točki več kot leto prej, smo vseeno ostali pod povprečjem EU.
Najvišjo potrošnjo na prebivalca je bilo mogoče zaznati v Luksemburgu. Slednja je bila kar za 46 odstotkov višja od povprečja EU-27. Sledili sta Norveška in Nizozemska. Na zadnjih treh mestih so se znašle Bosna in Hercegovina (za 58 odstotkov nižja), Albanija (za 53 odstotkov nižja) in Severna Makedonija (za 51 odstotkov nižja). 86 odstotkov povprečja EU-27 sta poleg Slovenije dosegli Romunija in Portugalska.
“Po kazalniku BDP na prebivalca v SKM kot merilu gospodarske razvitosti je bil položaj držav podoben kot pri potrošnji na prebivalca v SKM, vendar so bile razlike med državami precej večje. Vrednost tega kazalnika je bila med 36 evropskimi državami lani najvišja v Luksemburgu (za 145 odstotkov višja od povprečja EU-27); sledile so Irska (za 121 odstotkov višja), Norveška (za 60 odstotkov višja) in Švica (za 51 odstotkov višja)”, pa še medtem izpostavlja Statistični urad Republike Slovenije (SURS). Medtem ko je imela najmanjši BDP na prebivalca v SKM Bosna in Hercegovina (za 65 odstotkov manjši od povprečja EU-27), je ta v Sloveniji dosegel 90 odstotkov povprečja EU, kar je bilo za 1 odstotno točko manj kot predlani.
A. H.