Nedavna akademska raziskava Centra za geopolitične študije Univerze Riga Stradiņš (RSU), financirana s strani Evropske unije in izvedena v obliki nacionalno reprezentativne ankete v državah članicah NATA, odpira zanimiv in hkrati zaskrbljujoč vpogled v to, kako prebivalci dojemajo odgovornost za vojno v Ukrajini.
Eden ključnih vprašanj ankete je bilo preprosto: “Kdo je povzročil vojno v Ukrajini?”, odgovori, ki so glasili “Rusija” pa tvorijo rezultate. Rezultati kažejo izrazite razlike med državami, pri čemer se severne in vzhodnoevropske članice skoraj soglasno nagibajo k jasnemu pripisu odgovornosti Moskvi. Finska (93 %), Norveška (92 %), Švedska (90 %) in Danska (89 %) so na vrhu lestvice, sledijo pa jim države, kot so Portugalska, Litva, Islandija in Poljska, vse z več kot 85 %.
Na drugem koncu spektra pa se razlike močno povečajo. Slovenija se po rezultatih ankete nahaja na 55 %, kar jo postavlja med najnižje uvrščene države v celotnem Natu. Celo Madžarska ima boljše rezultate, saj jih je 56 odstotkov odgovorilo, da je Rusija kriva za vojno v Ukrajini.
Še nižje se uvrščajo Slovaška (50 %), Grčija (48 %), Turčija (42 %) in Bolgarija (41 %), pri čemer zadnje tri države izstopajo kot tiste z izrazito razdeljenim ali zadržanim odnosom do pripisovanja odgovornosti Rusiji.
Razloge zakaj je v slovenski javnosti delež tistih, ki za vojno neposredno krivijo Rusijo, relativno nizek, lahko iščemo tudi v splošni medijski pokritosti vojne. Da je RTV Slovenija prikrito rusofilna je jasno že dolgo. Spomnimo, da so se prokremeljski članki na javni RTV “sramežljivo” pojavljajjo že od začetka vojne v Ukrajini, od nastopa “depolitizacije” pa že povsem odkrito prikazujejo, na čigavi strani so. Niso pozabili pohvaliti niti Tanje Fajon, češ da je bila na srečanju ministrov zunanjih zadev Srednjeevropske peterice (C5 z njo na čelu med tistimi državami, ki zagovarjajo ohranjanje vsaj nekaj stikov z Rusijo.
Pri tem se je slabše izkazala celo do Madžarske, ki je v evropskih razpravah že dolgo izpostavljena zaradi političnega vodstva Viktorja Orbána in njegove bolj zadržane ali včasih tudi Rusiji naklonjene retorike.
Sara Kovač