Gospodarska zbornica Slovenije pozdravlja včeraj podpisano koalicijsko pogodbo. Kot pravijo, razvojne usmeritve vsebujejo številne zaveze, ki bodo pripomogle k izboljšanju poslovnega okolja, produktivnosti gospodarstva in podpori razvoju Slovenije.
Tako je v izjavi za javnost izrazila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal: “Koalicijska pogodba po prvem pregledu vsebuje številne zaveze in izboljšave poslovnega okolja, na katere GZS pa tudi pomembnejši ekonomisti in strokovnjaki opozarjajo že dolgo. Predlagane spremembe gredo v smeri razvoja Slovenije in večje produktivnosti gospodarstva, kar bo prispevalo h krepitvi socialne države in zagotavljanju javnih storitev ter s tem dobrobiti za vse”.
Ob tem je izpostavila, da bi koalicijski pogodbi morali slediti konkretni ukrepi po posameznih ministrstvih, zagotovitev vzdržnosti javnih financ, krepitev socialnega dialoga in povečanje kakovosti javnih storitev. “Prav zato se moramo v Sloveniji prizadevati za odkrit socialni dialog, ki temelji na strokovnih argumentih,” je povedala.
Kot so zapisali na GZS, finančne vzdržnosti ukrepov ne vidijo v zmanjševanju socialnih pravic in socialnih storitev, pač pa v izboljšanju učinkovitosti delovanja javnega sektorja, zmanjšanju administrativnih obremenitev ter nepotrebnih aktivnosti in projektov.
Kot pišejo predstavniki gospodarstva, pozdravljajo predloge za povečanje produktivnosti in investicij, bolj spodbudno davčno okolje, ki zaobjema razbremenitev stroškov dela, razvojno kapico, spremembe dohodnine in spremembe na področju davka od dohodkov pravnih oseb. Pozdravljajo tudi debirokratizacijo v obliki poenostavitve in pospešitve postopkov pridobivanja dovoljenj, molk organa, “one in, two out”.
Prav tako pozdravljajo “pozitivne usmeritve” na področju energetike. Navajajo zanesljive in cenovno dostopne vire energije s kombinacijo jedrske, hidro- in obnovljivih virov energije. Pozdravljajo zavezo k digitalizaciji v obliki digitalizacije procesov in uvedbe enotnega digitalnega okna za javne storitve. Pozdravljajo tudi spodbujanje zaposlovanja in razvoja ustreznih kadrov (dualni sistem, deficitarni poklici, vseživljenjsko učenje), kot tudi korake v smeri ustrezne podpore zagonskim podjetjem oziroma “start-upom”.
To predlaga GZS
Koalicijski pogodbi ob bok pa ima GZS še nekaj svojih predlogov. Pri podpori investicijam in vlaganjem v razvoj predlagajo opredelitev razvojnih skladov, finančnih mehanizmov, kapitala za rast podjetij, podporo velikim razvojnim projektom ter prenosu aplikativnih raziskav in njihove komercializacije.
Pričakujejo, da bo vlada na podlagi koalicijskih zavez pripravila izvedbeni načrt ukrepov po posameznih ministrstvih in časovnico. “Prav izvedbena ambicioznost bo odločilna za to, ali bodo zapisane usmeritve dejansko prispevale k višji konkurenčnosti Slovenije,” piše v izjavi za javnost.
Generalna direktorica Nahtigalova izpostavlja, da Slovenija potrebuje nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035, kot ga je opredelila GZS “Made in Slovenia 2035”. V nacionalnem načrtu bo morala država opredeliti ključne strateške gospodarske panoge za Slovenijo, začrtati dolgoročen razvoj ter oblikovati izvedbeno zavezujoče ukrepe po ključnih stebrih slovenskega poslovnega okolja.
Ž. K.