Švedski parlament je sprejel zakonodajno reformo, ki uvaja popolno prepoved porok med bližnjimi sorodniki, vključno s porokami med bratranci in sestričnami.
Novi zakon bo začel veljati 1. julija 2026 in predstavlja eno najobsežnejših sprememb družinskega prava v zadnjih desetletjih v Švedski. Zakon uvaja t. i. neodvisno oziroma brezpogojno prepoved omenjenih porok, hkrati pa razširja omejitve tudi na druge sorodstvene povezave. Po novem ne bo več dovoljeno sklepati zakonske zveze med polbrati in polsestrami, med posvojenimi sorojenci ter v primerih, ko bi šlo za neposredno sorodstveno linijo preko bratov ali sester.
Vključuje tudi poroke v tujini
Pomemben del zakonodaje se nanaša tudi na priznanje porok, sklenjenih v tujini. Takšne zveze med bližnjimi sorodniki v Švedski praviloma ne bodo več pravno priznane, kar pomeni, da država zapira možnost obhajanja domače zakonodaje z porokami v tujini. Obstoječe zakonske zveze, sklenjene pred uveljavitvijo zakona, bodo ostale veljavne, nova pravila pa bodo začela veljati za vse prihodnje primere po 1. juliju 2026.
Švedske oblasti ukrep utemeljujejo predvsem z željo po zmanjševanju prisilnih porok, tako imenovanih porok iz časti ter različnih oblik družinskega pritiska, ki so bile na Švedskem popolna neznanka pred množičnimi migracijami. Zakon se tako utemeljuje na zaščiti posameznikove svobode pri izbiri partnerja in osebni avtonomiji, zlasti v primerih, kjer družinske strukture omejujejo svobodno odločitev.
Posledica množičnih migracij
Zakon je tudi del širšega vprašanja, povezanega z migracijami in integracijo. V zadnjih desetletjih je Švedska sprejela večje število priseljencev iz držav, kjer so poroke med sorodniki, vključno z bratranci, v določenih skupnostih kulturno bolj razširjene. To je sprožilo razprave o usklajevanju različnih kulturnih praks z domačo zakonodajo ter o vlogi države pri zaščiti posameznikov pred socialnim pritiskom. Medtem ko del javnosti izpostavlja, da gre za nujen korak k zaščiti ranljivih posameznikov in preprečevanju prisilnih porok, pa se najdejo tudi tisti, ki menijo, da je ukrep očitno “rasističen”, saj da bo dodatno stigmatiziral nekatere migrantske skupnosti ter poglobil družbene razlike.
A. S.