Po navedbah ministra za gospodarstvo, delo in šport Anžeta Logarja ministrstvu za gospodarstvo letos manjka 16 milijonov evrov za projekte, v letu 2027 pa 66 milijonov evrov za že odobrene projekte. To ni le tehnična postavka v bilanci, temveč opozorilo, da bo brez pravočasnih ukrepov prišlo do zamud pri izvajanju pomembnih razvojnih načrtov.
Po besedah ministra za gospodarstvo Anžeta Logarja vlada preverja zadnje podatke o odhodkih po posameznih ministrstvih, medtem pa se kaže, da je državni proračun že danes v 1,2 milijarde evrov velikem primanjkljaju. Gre za številko, ki jasno kaže, da stanje javnih financ zahteva resen in odgovoren odziv, ne pa političnega sprenevedanja. Posledice preteklega ravnanja se zdaj kažejo v proračunskih luknjah, ki jih bo treba čim prej nasloviti.
Nekdanji minister za gospodarstvo Matjaž Han je v nekaj mesecih navrtal kar 16-milijonsko luknjo, ogroženi pa so že odobreni projekti za prihodnje leto v višini 66 milijonov evrov. Logar ob tem izpostavlja še en problem. Evropska sredstva, ki bi morala biti eden glavnih virov financiranja številnih projektov v državi, so bila črpana izjemno slabo. Zato je prav, da vlada pospeši postopke in skuša rešiti, kar se še rešiti da.
”Takšno ravnanje je bilo neodgovorno. In še bolj neodgovorno je, da danes potiho priznavajo, kaj so počeli z javnimi financami, hkrati pa strašijo upokojence, da bodo pokojnine nižje. Ne bodo. Ne nasedajte njihovemu strašenju. To počnejo načrtno,” izpostavlja minister.
Kot pozitivno novico je Logar izpostavil tudi dogovor ministra Tadeja Osterca, ki je po njegovih besedah z dialogom in spoštljivim odnosom dosegel, da radiologi ne bodo odšli iz javnega zdravstva, ampak ostajajo v UKC. To pomeni, da bo več ljudi dobilo ustrezno oskrbo, kar je pomembno sporočilo v času, ko se javno zdravstvo ne krepi le z besedami, ampak z dejanji.
Okostnjaki Aste Vrečko
S podobnim problemom se sooča tudi ministrstvo za kulturo, kjer je prejšnja ministrica za kulturo Asta Vrečko pustila kar 8,9 milijona evrov veliko luknjo v proračunu ministrstva. Zaradi tega do konca leta ne bo dovolj sredstev za financiranje vseh zakonskih in pogodbenih obveznosti, je navedla ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Kot je poudarila, ministrstvo teh sredstev ne bo nadomeščalo, saj v državnem proračunu za to niso zagotovljena dodatna sredstva.
Kot izpostavlja ministrica Fridl Jarčeva, so finančniki na to stanje opozarjali že v času mandata bivše ministrice. Ob tem je poudarila, da ne gre za nikakršno obračunavanje s katerim koli subjektom, ki deluje na področju kulture, temveč za odgovorno ravnanje s financami državljank in državljanov, ki v proračun Republike Slovenije prispevajo.
Kam je šel denar?
Vprašanje pa ostaja: kam je šel denar? Kot izpostavlja Ignacija Fridl Jarc, je imelo ministrstvo v času tretje Janševe vlade pod vodstvom Vaska Simonitija 151 zaposlenih, pod vodstvom Aste Vrečko pa se je ta številka povzpela na 173. Teh 22 dodatnih delovnih mest davkoplačevalce vsako leto stane več kot milijon evrov, denar, ki bi moral biti namenjen kulturi, pa je očitno šel za plače uradnikov. Kot še dodaja ministrica, je ekipa Aste Vrečko za nova vozila zapravila skoraj 110 tisoč evrov, medtem ko je ministrstvo v času Vaska Simonitija za ista namenilo dobrih 17 tisoč evrov. Največji finančni razkorak pa naj bi nastal pri postavki samozaposlenih v kulturi, kjer je primanjkljaj težak skoraj štiri milijone evrov. Čeprav je finančna služba ministrstva že od februarja opozarjala na prekomerno porabo in tveganja, prejšnje vodstvo opozoril ni upoštevalo.
Gre za še en pokazatelj, da se ministrstva danes soočajo s pomanjkanjem sredstev zaradi slabe pretekle finančne politike, zato bo treba čim prej vzpostaviti bolj odgovoren in realen pristop k upravljanju proračuna.
T. P.