Kot kaže pri izvajanju narodnostnih programov v italijanskem in madžarskem jeziku ne gre toliko za zagotavljanje raznolikosti, temveč predvsem za sredstva, ki bi si jih s tem lahko obetal javni medijski servis RTV Slovenija.
Pred današnjo izredno sejo sveta RTVS, kjer bodo obravnavane likvidnostne težave javnega medija, namreč uprava poudarja, da omejuje stroške že od začetka leta in hoče doseči izplačilo sredstev, ki jih določa novela zakona RTVS, sprejeta decembra lani pod vlado Roberta Goloba. Kot vemo, se pod “nepristranskostjo” javne televizije in radia pravzaprav skriva propagandni stroj levoliberalne politike prejšnje koalicije in sedanje opozicije.
Kot opozarjajo, RTV še ni prejela 7,76 milijona evrov, ki naj bi bili namenjeni za financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije, zaradi česar se je moral zavod junija celo “začasno” zadolžiti za 8,1 milijona evra.
Novela zakona določa, da se iz državnega proračuna v višini desetih odstotkov programi vrednosti prispevka narodnostni programi za manjšine financirajo iz državnega proračuna. Glasbena produkcija pa se financira v višini štirih odstotkov. Uprava zato trdi, da bi moral zavod prejeti 7,76 milijona evrov od ministrstva za kulturo in urada vlade za narodnosti, za prvo polovico tega leta. Likvidnostne težave naj bi se pojavile ravno zato, ker je bil med prihodke vključen tudi ta znesek, ki pa jih zavod do 30. junija še ni prejel. Zato se je moral zavod ob izplačilu junijskih plač zadolžiti pri upravljavcu enotnega zakladniškega računa države v višini dobrih osem milijonov evrov. Do konca meseca je uspela RTVS vrniti le dva in pol milijona tako da ostaja dolžna 5,6 milijona evrov.
Uprava je za zvišanje limita zadolževanja pri državni zakladnici zaprosila pri ministrstvu za finance, ki ji je odgovorilo, da so po zakonu zagotovljene pravice porabe za financiranje RTVS, da pa se mora zavod glede na to uskladiti s pristojnima organoma.
Ob tem nekateri komentatorji in analitiki poudarjajo, da očitno RTVS končno priznava, da gre pri izvajanju narodnostnih programov in glasbene produkcije predvsem za denar in za njihove visoke plače, medtem ko izkoriščajo javni zavod za izvajanje enostranske politične propagande.
A. S.