Tako imenovani interventni zakon vsaj po mojem mnenju – in sklepam, da tudi po mnenju treh poslanskih skupin (NSi s SLS in Fokusom, Demokratov ter Resni.ce) – predstavlja osnovni korak za ozdravitev slovenskega gospodarstva. Jasno nakazuje, kako zgrešena je bila gospodarska politika vlade dr. Goloba.
Ta je delila tudi tisto, kar sploh še ni bilo ustvarjeno. In še pri tem je privilegirala neustvarjalen del prebivalstva – tisti del, ki že tako ali tako živi na tuj račun. V ta namen je neodgovorno zviševala davčne obremenitve in ni investirala – vsaj ne dovolj – v stebre, na katerih sloni sodobno gospodarstvo: v materialno infrastrukturo, človeške vire, ekonomsko svobodo, mednarodno konkurenčno davčno okolje ter delujoč in pošten pravni sistem.
Zato je bila v času te vlade rast bruto domačega proizvoda (BDP) nižja kot inflacija. Dejansko je Slovenijo popeljala v prvo resno gospodarsko krizo po osamosvojitvi. Mislim, da bi se letos, ko praznujemo 35-letnico osamosvojitve, morali spominjati tudi tega dejstva. To je jasno razvidno tudi iz mednarodnih strokovnih ocen, kot je indeks ekonomske svobode (Index of Economic Freedom). Ta jasno prikazuje padanje indeksa v času prejšnje vlade, kar ima za posledico zmanjšanje BDP-ja in inovativnosti. Mislim, da je vredno omeniti, da je ta indeks za Slovenijo svojo najvišjo vrednost dosegel v zadnjem letu prejšnje vlade sedanjega premierja, nato pa je le še upadal.
Ustvariti več, da bomo bolje živeli
Interventni zakon ponovno uvaja ali morda predstavlja začetek uvajanja zdrave gospodarske logike v Slovenijo. Njegov cilj je jasen: ustvariti je treba več, bruto domači proizvod (BDP) pa mora rasti. V doglednem času je BDP ne le mogoče in smiselno, temveč tudi nujno dvigniti na raven najrazvitejših držav članic EU. Ko bomo to naredili, bomo vsi imeli več in bomo bolje živeli. Življenjski standard prebivalstva bo rasel. Seveda bodo za dosego tega cilja potrebni tudi poznejši ukrepi, vendar je začetek dober. Zato resnično upam, da bo interventni zakon uveljavljen čim prej in bomo tako stopili na novo pot gospodarskega razvoja namesto propadanja.
Izboljšati slovenske univerze
Zavedam se, da na interventni zakon mogoče gledam preveč iz zasebne perspektive, vendar se ne morem znebiti občutka, da enemu od stebrov modernega gospodarstva – človeškim virom in predvsem njihovi kakovosti – ni dana zadostna pozornost. Ne morem mimo dejstva, in mislim, da tudi sedanja vlada tega ne bi smela spregledati, da mednarodna ocena slovenskih univerz že kar nekaj let upada in je pod vlado dr. Roberta Goloba dosegla svoj absolutni minimum. Trenutno stanje, če povzamem Times University Ranking, je naslednje: Univerzi Ljubljana in Nova Gorica sta uvrščeni med 801. in 1000. mestom, Univerza v Mariboru med 1201. in 1500. mestom, Univerza na Primorskem pa zaseda mesto 1500+. Na podlagi svojih delovnih izkušenj se spominjam časov, ko je bila Univerza v Mariboru uvrščena med 451. in 500. mestom. In takrat smo bili prepričani, da je to uvrstitev treba izboljšati.
Prepričan sem, da je v javnem interesu in interesu Republike Slovenije najprej zaustaviti nadaljnje upadanje ocen naših univerz in nato zagotoviti njihovo rast. Le tako bo mogoče v dobi robotizacije in umetne inteligence zagotoviti, da bo Slovenija postala gospodarsko uspešna država in da bodo doseženi cilji interventnega zakona. In za konec: želim si, da bi vlada in državni zbor sprejela cilje za izboljšanje ocen slovenskih univerz ter zanje zagotovila tudi ustrezna sredstva, izvedbo pa v skladu z akademsko svobodo prepustila Slovenski rektorski konferenci. Prepričan sem, da je to predpogoj za dosego ciljev interventnega zakona.
dr. Andrej Umek