Most čez reko Krko v Ločni v Novem mestu, ki omogoča najhitrejši dostop do tovarne Revoz in zagotavlja tranzitno pot za Belo krajino, je močno dotrajan in na koncu svoje življenjske dobe. Pregled, ki ga je maja leta 2024 izvedel Gradbeni inštitut ZRMK iz Ljubljane, je pokazal kar 23 različnih poškodb. Te se nanašajo na različne konstrukcijske elemente in druge dele mostu.
Zapisnik pregleda je pred dnevni objavil Dolenjski razvojni klub. V sklepni oceni stanja dokumenta je med drugim zapisano: “Most je v slabem stanju. Betoni krajnih opornikov razpadajo zaradi zamakanja skozi diletacije. Diletacije je potrebno popraviti, betone sanirati. Zamaka po 1. nosilcu v 4. polju prekladne konstrukcije ob izlivniku. Betoni 1. nosilcev so poškodovani v območju zamakanja – krajna opornika. V asfaltu vozišča in hodnikov zopet pojav razpok.”
Glede na to most, ki je bil zgrajen leta 1977 in do danes ni bil deležen celovite obnove, nujno potrebuje sanacijo. Čeprav je bila po naročilu Direkcije RS za infrastrukturo leta 2022 že izdelana projektna dokumentacija za njegovo obnovo, pa te ni mogoče začeti, saj bi treba v času gradnje zagotoviti vsaj polovično zaporo mostu. To pa glede na visok dnevni promet ni mogoče, saj bi to nedvomno povzročilo nevzdržne prometne razmere v Novem mestu, medtem ko drugega enakovrednega obvoza ni.
Most bo tako, kot ugotavljajo v Dolenjskem razvojnem klubu, mogoče celovito obnoviti šele po izgradnji 1. in 2. etape južnega dela 3. razvojne osi (od avtocestnega priključka Novo mesto vzhod do predvidenega priključka Osredek), ki pa jo za zdaj z nenehnimi pritožbami blokira novomeška civilna iniciativa 3ROS-jug, ki jo vodi Mateja Jaklič.
“Glede na navedeno je popolnoma nerazumno, da država v več kot osmih letih po začetku postopka ni zmožna zagotoviti pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki bi omogočil začetek gradnje južnega dela tretje razvojne osi, oziroma doseči prevlado javnega interesa nad interesi posameznikov,” pravijo v razvojnem klubu.
Kot pravijo, civilna iniciativa, ki nasprotuje gradnji, predstavlja le peščico posameznikov iz ulic Pod Trško goro, Šmarješka cesta in del vasi Krka, ki niti niso lastniki zemljišč na trasi nove ceste (vsa zemljišča so namreč že pridobljena) in ki zasledujejo izključno osebne interese. “Pri tem je pomenljivo, da nasprotniki južnega dela tretje razvojne osi denimo niso oporekali pridobitvi dovoljenj za izgradnjo novega trgovskega centra v Mačkovcu (gradnja poteka), ki je lokacijsko bližje ulici Pod Trško goro od načrtovane trase južnega dela tretje razvojne osi,” so zapisali.
Po zadnjih podatkih je sicer ministrstvo za infrastrukturo tik pred ponovno izdajo gradbenega dovoljenja za omenjeni odsek, na kar pa bo zagotovo znova sledila nova pritožba civilne iniciative na upravno sodišče. Tudi zato je novi minister Jernej Vrtovec že napovedal, da se bo ministrstvo, ki namerava postopke pospešiti, osredotočilo na gradnjo južnega dela 3. razvojne osi iz belokranjske strani, kjer nasprotovanja sodobni hitri cesti ni.
Moja Dolenjska