V Rusiji bi lahko v biološkem laboratoriju ob eksploziji prišlo do izpusta gensko spremenjene kuge, ki bi se nato po svetu razširila prek okuženih ljudi in mednarodnih letov. Scenarij, ki ga je napisala Annie Jacobsen opisuje, kako bi se okužba iz ene same točke v kratkem času prenesla v Los Angeles, na ladje, letala in v druge dele sveta, kjer bi povzročila množične smrti in popoln razpad običajnega življenja.
Besedilo pri tem opozarja, da bi bil takšen patogen še posebej nevaren, ker bi bil zasnovan tako, da se širi med ljudmi in da ga je težko ali celo nemogoče pravočasno ustaviti. Opozarja tudi, da bi lahko okuženi najprej občutili lažno dobro počutje, nato pa bi bolezen hitro prešla v hude simptome in smrt. Prav zato avtor trdi, da bi bila takšna biološka grožnja lahko celo hujša od mnogih drugih oblik orožja.
Kot izpostavlja Annice Jacobsen, gre pri opisanem scenariju za hipotetično, a zelo zaskrbljujočo možnost, da bi gensko spremenjen povzročitelj bolezni ušel iz skrivnega laboratorija in sprožil globalno katastrofo.
Avtorica opozarja, da bi bila takšna oblika biološkega orožja posebej nevarna, ker bi bila zasnovana za hitro širjenje in bi lahko presegla zmožnosti sodobnega zdravstva.
“Če se ti zdi to neverjetno, je treba pomisliti, da je prav tako v začetku leta 2020 koronavirus iz Kitajske vstopil v širšo svetovno populacijo. Starejši potnik z virusom SARS-CoV-2 v pljučih je zbolel in izstopil v Hongkongu, gosto poseljenem mestu z 7,5 milijona prebivalcev, kjer je okužil še številne druge ljudi,” izpostavlja avtorica.
Kot opozarja članek, je že Genevski protokol iz leta 1925 prepovedal uporabo bakterij, virusov in toksinov kot orožja, vendar ni izrecno prepovedal njihovega raziskovanja. Kasnejša Konvencija o biološkem orožju iz leta 1972 je sicer prepovedala razvoj, proizvodnjo, pridobivanje, prenos, kopičenje in uporabo takšnega orožja, a je pustila izjemo za “obrambne” raziskave.
Prav v tej vrzeli je težava: raziskave s patogeni se lahko predstavijo kot zaščitne, čeprav imajo lahko tudi ofenziven namen. Besedilo zato poudarja, da pogodba v praksi nima resnega mehanizma nadzora, zato kot primer navaja tudi Sovjetsko zvezo, ki je po podpisu pogodbe skrivaj razvijala velike zaloge gensko spremenjenih mikrobov.
V odlomku ameriški politik opozarja, da bi bil velik biološki napad katastrofalen na vseh ravneh, saj bi poleg množičnih smrti povzročil tudi razpad družbenega reda. Po njegovih besedah bi ljudje v takšni krizi delali nepredstavljive stvari, samo da bi preživeli.
Besedilo nato opisuje kaos v velikem mestu, kjer bi se ob izbruhu kuge hitro razširili panika, plenjenje in požigi. Policija bi poskušala vzpostaviti red, a bi bila soočena z nasiljem, medtem ko bi požarom, prometnemu kolapsu in preobremenjenim reševalnim službam sledil še izredni alarm z ukazom za takojšnjo evakuacijo.
Poudarek je na tem, da bi v sodobnem mestu tudi vplivneži in priče z mobilnimi telefoni dogajanje širili po družbenih omrežjih, kar bi paniko še okrepilo. V takem scenariju bi imeli prebivalci le nekaj minut za najnujnejše stvari, preden bi morali zapustiti domove.
Scenarij je sicer fikcija. Je pa zanimivo spremljati razmišljanje, kako bi bila lahko celotna populacija zbrisana z mutiranim virusom.
T.P.