Rusija je ustanovitelja Telegrama Pavla Durova razglasila za mednarodno iskanega zaradi domnevne pomoči terorističnim dejavnostim, kar predstavlja nov zaostren pritisk oblasti na eno največjih komunikacijskih platform.
Kot razlog so ruske oblasti navedle, da uprava Telegrama ni želela odstraniti določenih kanalov, klepetov in botov, kljub zahtevam ruske varnostne službe FSB. Ta že dlje časa pritiska na digitalne platforme, naj sodelujejo pri nadzoru in omejevanju vsebin. Po poročanju francoskega medija Le Monde naj bi aplikacija vsebovala številne kanale in klepetalnice, ki jih ukrajinske obveščevalne službe uporabljajo za pripravo in koordinacijo sabotaž ter napadov na ruskem ozemlju. Ruske oblasti so Telegram že februarja označile kot grožnjo nacionalni varnosti.
Ruske specialne službe so ob tem objavile videoposnetek, v katerem naj bi kot dokaz predstavile posnetke zaslona pogovorov, ki naj bi kazali na načrtovanje sabotaž. Vendar so uporabniki hitro opozorili na nepravilnosti – vmesnik na teh posnetkih naj bi bil identičen tistemu na družbenem omrežju VK, ki je pod nadzorom ruskih oblasti, in ne Telegramu, kar je sprožilo dvome o verodostojnosti dokazov.
Durov: gre za izmišljotine
Na obtožbe se je odzval tudi Pavel Durov, ki vse očitke odločno zavrača. Po njegovih besedah ruske oblasti uporabljajo izmišljene razloge za omejevanje dostopa do Telegrama ter s tem posegajo v zasebnost in svobodo govora. Ob tem je Moskvo obtožil, da želi uporabnike prisiliti v prehod na državno aplikacijo MAX, ki jo predstavlja kot “varno” domačo alternativo.
Uradni Telegramov račun se je na poteze Kremlja odzval tudi simbolično – z objavo fotografije Durova, na kateri ta “s sredincem” zavrača očitke, kar dodatno ponazarja napete odnose med platformo in ruskimi oblastmi.
T.P.