Prometna nesreča predsednice Nataše Pirc Musar v predoru Kastelec je odprla vprašanje morebitne ustavne obtožbe, ki bi po opozorilih nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka in nekaterih pravnikov lahko temeljila na sumu nacionalnovarnostnega in obveščevalnega tveganja zaradi tesnih vezi z rusko državljanko Viktorijo Krivoluckajo (huje poškodovano sopotnico), državo agresorko v Ukrajini, ter na vprašanju, kako je ta – kljub pravnomočni obsodbi na enoletno zaporno kazen – pridobila slovensko državljanstvo oziroma potni list, čeprav Zakon o državljanstvu Republike Slovenije takšnim osebam naturalizacijo izrecno preprečuje.
Policija je ugotovila, da je do trčenja prišlo zaradi neupoštevanja varnostne razdalje s strani voznika predsedničinega vozila. Specializirano državno tožilstvo preiskuje morebitno kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije pa je zahteval poročilo Policijske uprave Koper o poteku dogodkov in morebitnih nepravilnostih. Predsednica je priznala, da ni bila pripeta z varnostnim pasom, in napovedala plačilo globe. Varnostniki in vozniki so od nekdaj pod pristojnostjo njenega urada (ne več Centra za zaščito), kar je sprožilo tudi vprašanja o organizaciji dela, izmenah in morebitni utrujenosti.
Prometna nesreča, v kateri je bila 31. julija 2026 v predoru Kastelec na primorski avtocesti udeležena predsednica republike Nataša Pirc Musar, je odprla številna vprašanja – od tehničnih podrobnosti dogodka do morebitnih ustavnopravnih in nacionalnovarnostnih posledic. Predsednica je utrpela lažjo poškodbo (zlom ključnice), ena od sopotnic pa hujšo. V vozilu sta bili poleg nje in varnostnega osebja tudi dve zasebni prijateljici, med njima Viktorija Krivolutskaja, ruska državljanka z dolgoletnimi poslovnimi in osebnimi vezmi s predsednico.
Ustavna obtožba kot politična in pravna tema
Nekdanji ustavni sodnik Peter Jambrek je opozoril na okoliščine, ki po njegovem mnenju nakazujejo sum nacionalnovarnostnega in obveščevalnega tveganja. Gre predvsem za tesno povezavo predsednice z rusko državljanko, ki ima po nekaterih navedbah tudi slovenski potni list, državo agresorko v Ukrajini, zoper katero Slovenija in Evropska unija izvajata sankcije. Jambrek meni, da se zastavlja ustavnopravno vprašanje morebitnih kršitev ustave, ki bi lahko utemeljile ustavno obtožbo.
Pravnik dr. Rajko Pirnat je za državno televIzijo poudaril, da v tej fazi še ni mogoče trditi, da so izpolnjeni pogoji za ustavno obtožbo, obstajajo pa zaskrbljujoče okoliščine, zlasti morebitno skrivanje podatkov. Predsednica je po njegovem mnenju dolžna razkriti vse okoliščine razmerja z rusko državljanko z (domnevno) dvojnim državljanstvom. Javnost ima legitimen interes, da izve te podatke, saj gre za absolutno javno osebo. Ustavna obtožba ni lahka institut – treba je izkazati hudo kršitev ustave ali zakona – a pravica javnosti do informacij je v teh okoliščinah nedvomna. Iz urada predsednice so se na očitke odzvali z ugotovitvijo, da bi podobna logika lahko vodila do ustavnih obtožb tudi zaradi drugih mednarodnih stikov (npr. z izraelskimi predstavniki).
Peter Jambrek je sicer zanikal, da bi sam pripravljal ali nameraval pripraviti ustavno obtožbo. Kljub morebitni zadostni podpori v koaliciji so številni. Poslanci SDS so hkrati izrazili dvome v neodvisnost ustavnega sodišča in razmišljali o spremembah načina imenovanja ustavnih sodnikov, npr. z dvotretjinsko večino, kot pri imenovanju Varuha človekovih pravic.
Vprašanje pridobitve slovenskega državljanstva Viktorije Krivoluckaje
Še posebej občutljivo je vprašanje, kako je Viktorija Krivolutcaja – ki je bila leta 2007 pravnomočno obsojena na enoletno zaporno kazen zaradi povzročitve prometne nesreče s smrtnim izidom – pridobila tudi slovensko državljanstvo?
Javnost ima pravico zvedeti, na kakšni podlagi in v kakšnem nacionalnem interesu je bilo državljanstvo podeljeno, zlasti glede na ohranitev ruskega državljanstva in tesne vezi s predsednico republike.
Nesreča in okoliščine, ki so jo spremljale, tako ostajajo odprto vprašanje ne le prometne varnosti in organizacije varovanja, temveč tudi morebitnih širših ustavnih in varnostnih implikacij. Za odgovore glede pridobitve potnega lista smo se obrnili tudi na Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo, odgovore objavimo, ko jih prejmemo.
A.H.