Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pospešuje vse postopke za izplačila pomoči kmetom, ki so bili prizadeti zaradi lanske suše in pozebe. Vlada je tako že zagotovila konkretna finančna sredstva, prva izplačila pa so predvidena že avgusta 2026. Sprejela je tudi ukrepe za nižje stroške goriva.
Vlada je sprejela ukrepe za ublažitev visokih stroškov goriva in s tem znižala cene, hkrati krepi dialog z lokalnimi in strokovnimi ustanovami. Cilj je hitra, pregledna in dolgoročno usmerjena podpora slovenskemu kmetijstvu.
Prva izplačila za sušo predvidena avgusta 2026
Ministrstvo skupaj s pristojnimi institucijami pospešuje vse potrebne postopke za izvedbo izplačil kmetom po lanski suši. Vlada je na predlog ministrstva za odpravo posledic suše zagotovila 8,45 milijona evrov. Prva izplačila upravičencem so predvidena avgusta 2026.
Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (AKTRP) trenutno preverja izpolnjevanje pogojev upravičencev ter izračunava višino odškodnine za posamezno kmetijsko gospodarstvo. Ministrstvo hkrati ob upoštevanju evropskih pravil zaključuje potrebne postopke za priglasitev sheme državnih pomoči, kar je eden od ključnih korakov za izvedbo izplačil.
Z ministrstva so sporočili, da se zavedajo, da naravne nesreče močno vplivajo na delo in prihodnost slovenskih kmetij. Zato si prizadevajo, da bi pomoč prizadetim upravičencem zagotovili v najkrajšem možnem času, ob tem pa zagotavljali zakonito in pregledno izvedbo vseh postopkov. Poudarjajo, da gre za kompleksne postopke, ki zahtevajo usklajevanje z evropskimi predpisi, hkrati pa so odločeni, da jih zaključijo čim prej.
Dodatna pomoč tudi po pozebi
Ministrstvo je ukrepalo tudi po lanski pozebi. Vlada je na predlog ministrstva za odpravo škode v kmetijstvu zagotovila 4,5 milijona evrov in dodatnih 360.000 evrov za povračilo 100-odstotne škode. Ob neposredni finančni pomoči ministrstvo financira tudi dolgoročne ukrepe za večjo odpornost slovenskega kmetijstva proti podnebnim spremembam. Med njimi sta spodbujanje razvoja namakalnih sistemov in vlaganja v zaščito pred točo ter podpora drugim investicijam, ki zmanjšujejo tveganja in povečujejo odpornost kmetijske proizvodnje proti vse pogostejšim ekstremnim vremenskim pojavom.
Eden od najbolj učinkovitih ukrepov je zavarovanje kmetijske proizvodnje. Ministrstvo tako sofinancira zavarovalne premije za pridelke v višini 70 odstotkov. S tem želijo kmete spodbujati k preventivnemu zavarovanju, ki lahko v primeru novih ujm bistveno omili finančne posledice. Tudi v tem primeru ostajajo zavezani hitremu in učinkovitemu odzivu ob naravnih nesrečah ter podpori slovenskim kmetom pri ohranjanju stabilne in konkurenčne kmetijske proizvodnje.
Evropska sredstva za blažitev visokih stroškov goriva in gnojil
Ministrstvo za kmetijstvo se zaveda resnosti razmer, s katerimi se zaradi visokih stroškov goriva in gnojil sooča kmetijski sektor, in je z izzivi kmetov dobro seznanjeno. Na seji konec julija je vlada nato sprejela ukrepe za ublažitev rasti cen naftnih derivatov in s tem preprečila njihovo izrazito povišanje. Odpravila je prispevek za energetsko učinkovitost (prispevek URE) in okoljsko dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (dajatev CO₂). Posledično to pomeni znižanje cen za 5,8 do 7,6 odstotka. Ukrep velja od 28. julija do 28. septembra.
Ob tem je za blažitev posledic krize v kmetijskem sektorju Evropska komisija v okviru predlaganega paketa ukrepov za Slovenijo predvidela približno 2,7 milijona evrov sredstev. Minister Janez Cigler Kralj se je ob nedavnem zasedanju kmetijskih ministrov EU v Bruslju na dvostranskem srečanju s komisarjem Christophom Hansenom osebno zavzel za čimprejšnjo pomoč kmetom.
Po objavi izvedbene uredbe na ravni Evropske unije bo ministrstvo pripravilo možne rešitve in ukrepe za pomoč kmetom, ki jim bodo na voljo v drugi polovici leta. Ob tem bo v okviru svojih pristojnosti storilo vse, da čim bolj prisluhne potrebam kmetov in jim pride naproti pri blaženju posledic povečanih stroškov, so sporočili.
Cilj je, da se po sprejetju evropskega pravnega okvira potrebni nacionalni postopki izvedejo čim hitreje in v tesnem sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki. Ministrstvo bo o nadaljnjih korakih in možnostih podpore javnost sproti obveščalo, dodajajo. Pri tem je skupni cilj zagotoviti čim bolj stabilne pogoje za delovanje slovenskih kmetijskih gospodarstev.
Minister o konkurenčnosti in odpornosti
Minister Janez Cigler Kralj je pred kratkim obiskal Pomurje, kjer se je srečal s predstavniki Kmetijske zadruge Radgona, Slovenske zveze prašičerejcev ter podjetij Mlinopek in Ocean Orchids. Razpravljali so o aktualnih izzivih in razvojnih priložnostih regije, med drugim o konkurenčnosti kmetijske pridelave, zaščiti kmetijske proizvodnje pred sušo in ujmami ter razmerah na trgu žit. Pomemben del obiska je bil namenjen tudi stanju v vinogradništvu, predvsem širjenju zlate trsne rumenice. Pomurje namreč sodi med območja, kjer se je stanje v zadnjih letih izrazito poslabšalo.
Sogovorniki so se dotaknili tudi vprašanja zaščite kmetijske proizvodnje pred vremenskimi ujmami. Predstavljeni so bili ukrepi letalske obrambe pred točo, ki jih skupaj financirajo država in občine severovzhodne Slovenije. Razpravljali so tudi o možnostih večjega vključevanja lokalno pridelane hrane v javno prehrano ter o nadaljnjem razvoju logističnih in distribucijskih zmogljivosti, ki bi omogočale učinkovitejšo oskrbo javnih zavodov in drugih večjih kupcev z lokalnimi pridelki.
Podpora prašičereji in lokalnim predelovalcem
Minister se je srečal tudi s predstavniki Slovenske zveze prašičerejcev. Govorili so o težkih razmerah v sektorju prašičereje in možnih ukrepih, med drugim o uvrstitvi prašičjega mesa v shemo izbrane kakovosti, poostritvi nadzora nad poreklom prašičjega mesa in lažjem dostopu do kmetijskih zemljišč. “Slovenske kmete, ki pridelujejo hrano in redijo živino, moramo podpreti tako, da bodo čutili dolgoročno perspektivo. Da bodo ostali v panogi in da se bodo zanjo odločali tudi mladi. Povečati moramo samooskrbo v prašičereji in omogočiti, da bo tudi pridelava žit ekonomsko vzdržna. Tega ne bomo dosegli samo z vsakoletnim blaženjem posledic ujm in kriz, ampak s strateškim pristopom, ki bo vzdržen na dolgi rok,” je poudaril minister. V Murski Soboti je obiskal podjetje Mlinopek, največje pomursko podjetje za peko kruha, mlevskih in pekovskih izdelkov, in poudaril, da je vloga odkupovalcev, ki z roko v roki sodelujejo s slovenskimi kmeti, ključna. V nadaljevanju obiska pa se je seznanil tudi z vlaganji v uporabo geotermalne energije podjetja Ocean Orchids in njeno pomembnostjo za razvoj kmetijstva v regiji. Ob tem je spomnil: “V koalicijsko pogodbo smo zapisali, da je samooskrba vprašanje nacionalne varnosti. Ne gre zgolj za pridelavo hrane ali obdelane površine. V času kriz, vojn, zapiranja meja in prekinjenih dobavnih verig se pokaže, kako pomembno je, da imamo domače pridelovalce, odkupovalce in predelovalce.”
Dražja kmetijska nafta ogroža pridelavo hrane – kmetijske organizacije pozvale k ukrepanju
Konec julija so kmetijske organizacije, vključno s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije (KGZS), znova pozvale vlado k nujnim ukrepom zaradi še vedno izjemno visokih cen kmetijske nafte in gnojil. Ponovili so poziv iz marca letos, na katerega pa ni bilo odziva. Takrat je ministrstvo vodila Mateja Čalušić (Svoboda).
Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) dr. Jože Podgoršek je zdaj izrazil pričakovanje, da bodo ukrepi vendarle sprejeti, hkrati pa je opozoril, da se konkurenčnost slovenskih kmetov v primerjavi z drugimi državami EU vztrajno slabša, saj je Slovenija skoraj edina članica unije, ki sektorju še ni namenila posebne pomoči. Vlada pod vodstvom Janeza Janše je kmetijskim organizacijam prisluhnila in znižala dajatve na goriva.
Ministrstvo za kmetijstvo je v odgovor še napovedalo, da v tesnem sodelovanju s kmetijskimi in drugimi organizacijami pripravlja ukrepe za blažitev posledic. Evropska komisija pa je v okviru predlaganega paketa za Slovenijo predvidela približno 2,7 milijona evrov evropskih sredstev, ki naj bi bila na voljo v drugi polovici leta.
Vida Kocjan