Danes praznujemo praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Leta 1919 je bila namreč v Beltincih na množičnem ljudskem zborovanju razglašena priključitev Prekmurja h Kraljevini SHS. Ob tej priložnosti je predsednik vlade Janez Janša objavil poslanico, v kateri je poudaril pomen skupnosti v narodnih prizadevanjih.
“Zgodovina uči, da velike spremembe nikoli niso delo posameznika, temveč skupnosti. Združitev Prekmurja z matičnim narodom je uspela zato, ker je živela v srcih ljudi. Ker je bila močnejša od političnih pritiskov in vsakodnevne negotovosti, v kateri so stoletja živeli Prekmurci. Bila je izraz vere v lastno identiteto in zaupanja v prihodnost slovenskega naroda. Slovenci na drugi strani meje niso nikoli začeli verjeti, da so v resnici Madžari, kot se je v podobni situaciji zgodilo marsikateremu drugemu, od matičnega naroda odrezanemu ljudstvu,” je zapisal.
Janša je v poslanici predsednika vlade zapisal, da se na današnji dan z globokim spoštovanjem spominjamo enega najpomembnejših mejnikov narodne zgodovine. “Združitev z matičnim narodom ni pomenila zgolj spremembe državnih meja, temveč tudi potrditev zgodovinske pripadnosti, jezika, kulture in skupne narodne zavesti slovenstva,” je zapisal predsednik vlade in dodal, da zgodovinski trenutek ni bil posledica naključja, pač pa sad dolgoletnih prizadevanj rodoljubov, duhovnikov, učiteljev, politikov in kulturnikov, ki so kljubovali razmeram svojega časa ter ohranjali slovensko besedo in narodno zavest.
“Območje, ki mu danes pravimo Prekmurje, je bilo dolga leta pod tujimi oblastniki. Kljub agresivnemu pogromu proti slovenstvu, ki se je močno stopnjeval v drugi polovici osemnajstega stoletja, so Slovenci na tem območju ohranili jezik, običaje in, kar je najpomembneje, občutek povezanosti. Povezanosti med seboj in povezanosti s slovenskim narodom,” je zapisal.
Moč besede in skupnosti
Posebej je izpostavil “moč besede” – denimo, kako je slovenski evangeličanski duhovnik Mihael Barla iz Prekmurja v predgovoru svoje pesniške zbirke posebej poudarjal, da so njegove pesmi zapisane v “čistom slovenskom jeziku”. V času, ki ni bil naklonjen slovenskemu jeziku, je šlo za izredno pogumno izjavo, ki je pričala o slovenski identiteti prekmurskih Slovencev. Njegovo sporočilo je povzemalo čutenje tamkajšnjih Slovencev v tistem času, ki so proti svoji volji živeli pod tujo oblastjo.
Predsednik vlade je nato poudaril, da njihovo sporočilo še danes ni izgubilo svoje moči. Kot piše predsednik vlade, narod svojo moč gradi na medsebojnem spoštovanju, povezanosti in solidarnosti. “Samo če bomo znali varovati skupno kulturno dediščino Slovencev, spoštovati slovenski jezik ter ohranjati zavest o skupni zgodovini, bomo kos izzivom sedanjosti in prihodnosti,” je dodal.
“Naj nas spomin na tiste čase velikih sprememb navdihuje z enako odločnostjo, kot je navdihoval naše prednike. Naj bo vir samozavesti za vse Slovence in opomin, da so največje zmage dosežene takrat, ko narod, zvest svojim koreninam, stopi skupaj in z zaupanjem zre v prihodnost,” je zapisal.
Poslanico je zaključil s čestitko: “Iskrene čestitke ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom.”
Ž. K.