Viktorija Krivolucka, dolgoletna prijateljica predsednice Nataše Pirc Musar, je v intervjuju za Mladino ostro zavrnila vse namige o povezavah z obveščevalnimi službami. Logično. Je kateri vohun že priznal, da je vohun? Medijsko poročanje je zato sila zaskrbljujoče in v nasprotju s previdnjostjo, o kateri opozarjajo strokovnjaki za varnost.
“Lahko stokrat rečem, da nisem to, kar pravijo, da sem, pa mi nekateri ne bodo nikoli verjeli,” je dejala Krivolucka. In dodala ključni stavek, ki bi v ljudeh brez sposobnosti racionalnega razmišljanja vzbudil empatijo: “Sem le orožje, ki ga uporabljajo zoper Natašo. (…) Moj greh je, da sem njena prijateljica.”
Trdi, da nikoli ni delala ne za ruske, ne za slovenske, ne za nobene druge obveščevalne službe. In, da o tajnih dokumentih, depešah ali političnih strategijah ne ve ničesar, ker “Nataša je glede teh stvari izredno skrbna in loči prijateljstvo od službe.” To je priročna narativna linija, ki jo režimski mediji z veseljem prevzemajo: Krivolucka je žrtev političnega napada, predsednica pa ničesar ni vedela in ničesar ni skrivala. Takšno uokvirjanje je pričakovano – sploh glede na dejstvo, da že od prometne nesreče naprej nihče od levih medijev ni posvetil pozornosti nenavadnim okoliščinam nesreče, tudi danes njihove naslovnice dajejo prednost manj relevantnim stvarem – kot je recimo, farsa glede peticije za odstop predsednika Državnega zbora pred nacionalno varnostjo. Gre namreč za vprašanje nacionalne varnosti, tako menijo mnogi, med drugim tudi politični analitik Miran Videtič.
A dejstva, ki so javno znana, ostajajo
Leta 2009 je Krivolucka živela v istem stanovanju v sibirskem Krasnojarsku z Romanom Jegličem, nekdanjim namestnikom direktorja Varnostno-informativne službe (VIS), predhodnice današnje Sove. Jeglič je bil vpleten v afero JBTZ (podpisal je ovadbo, ki je privedla do aretacije Janeza Janše), kasneje v piramidno shemo Catch the Cash, nato pa je izginil v Rusijo in očitno pridobil tudi rusko državljanstvo. Z Jegličem je bila v romantični zvezi; trdi, da ni vedela za njegovo preteklost – da ji je le rekel, da je bil “šef ljubljanske policije“.
Z Natašo Pirc Musar sta med letoma 2015 in začetkom 2022 najmanj sedemkrat skupaj potovali v Rusijo, vključno z novoletnim obiskom Moskve tik pred rusko invazijo na Ukrajino. Slovensko državljanstvo je Krivolucka dobila z izredno naturalizacijo zaradi bowlinga, rusko pa obdržala. Sova jo je preverjala, vendar po njenih besedah “niso opazili nobenih posebnosti”.
Zakonca Pirc Musar sta ji pomagala tudi z nastanitvijo. Leta 2012 sta iskala dolgoročnega najemnika za stanovanje in ji ponudila, “da začnem plačevati najemnino takoj, ko bom to finančno sposobna. Stroške stanovanja sem plačevala ves čas, najemnino pa v skladu z dolgoročno pogodbo od leta 2015 pravni osebi Ruska dača, ki je takrat postala lastnica stanovanja,” je pojasnila. Zdaj je zaposlena kot računovodja pri Zvezi svobodnih sindikatov. Pri Ruski dači pa je še vedno prokuristka. Sodeluje tudi v podjetju NET PRO SHOP, kjer prodajajo opremo za bowling.
To niso dokazi, da je agentka. So pa dovolj močne in dokumentirane povezave, da je skrb upravičena – še posebej pri predsednici države, ki ima dostop do občutljivih informacij. V varnostnih krogih se takšne stvari ne zavržejo z enim intervjujem v njej naklonjenem mediju, sploh pa je zgodovina vohunstva polna primerov, ko so agenti na vso moč zanikal, dokler se ni izkazalo nasprotno. Zanikanje je skoraj pravilo, ne izjema.
Še bolj zgovorna so mnenja nekdanjih direktorjev Sove
Rajko Kozmelj je v oddaji 24ur zvečer jasno povedal: “Potencialna varnostna tveganja so izredno visoka, saj obveščevalne službe velikih držav, ki uveljavljajo svoje interese, uporabljajo t. i. mehke pristope, s katerimi skušajo priti ravno do oseb, ki so v neposrednem stiku z varovano osebo.” Prek take osebe lahko pridobijo stališča predsednice, namestijo vplivno osebo, izvedo urnike potovanj, stike in svetovalce, ki jim najbolj zaupa. Varnostno preverjanje za državljanstvo je en postopek, preverjanje za dostop do tajnih podatkov pa povsem drug – in preverjanje je bilo opravljeno pred leti, preden je Pirc Musarjeva postala predsednica.
A Kozmelj vseeno meni, da bi lahko Policija tu v primeru, da je Krivolucka kvalificirana kot reden in neposreden stik z varovano osebo, uvedla postopek in preverila osebo, kot ji to v 99. členu dovoljuje Zakon o nalogah in pooblastilih policije.
Andrej Rupnik, prav tako nekdanji direktor Sove, je še pred razkritjem podrobnosti o Jegliču opozoril, da sta prijateljici v trenutku, ko sta vstopili v vozilo varovane osebe, postali javni osebi. Prisotnost oseb z rednim in neposrednim stikom odpira več tveganj: same postanejo potencialne tarče napada, policija bi jih morala varnostno preveriti, Sova pa bi se morala ukvarjati s potencialnimi tveganji – še posebej, ker gre za rusko državljanko.
A.H.