11. oktobra bodo volivke in volivci na posvetovalnem referendumu odločali tudi o tem, ali naj denarna socialna pomoč za delovno sposobne ljudi, ki nimajo objektivnih ovir za delo, ostane brezpogojna – ali pa naj bo vezana na aktivno opravljanje družbeno koristnega dela. Uradno vprašanje se glasi: “Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?” Izid za državni zbor ni pravno obvezujoč, je pa jasen politični signal, kako naj se to področje uredi.
To ni referendum o ukinitvi socialne države. Je referendum o tem, ali naj pomoč ostane varnostna mreža za tiste, ki res ne morejo – in hkrati vzvod nazaj v delo za tiste, ki zmorejo. Predlagatelji poudarjajo, da so ljudje pripravljeni biti solidarni, če je sistem pravičen, preprečuje zlorabe in od delovno sposobnih zahteva razumen lastni prispevek. V nadaljevanju pojasnjujemo, kaj vprašanje v resnici pomeni, koga zadeva in zakaj bi bilo smiselno – za dobro ljudi in države – glasovati ZA.
Vprašanje ne velja za vse prejemnike denarne socialne pomoči, temveč samo za osebe, ki so delovno sposobne in nimajo objektivnih ovir za delo. Ne zadeva ljudi z resnimi zdravstvenimi omejitvami, dolgotrajnimi duševnimi stiskami, invalidnostjo, institucionalnim varstvom ali drugimi utemeljenimi ovirami, na katere posameznik nima vpliva. Predstavnica predlagateljev, poslanka SDS Karmen Furman je to razliko v državnem zboru strnila v eno od najjasnejših izjav kampanje. Socialna država po njenih besedah pomeni troje: človeku, ki ne more delati, je treba zagotoviti pomoč; človeku, ki lahko dela, je treba pomagati, da postane aktiven in se vrne na delo; človeku, ki vsak dan dela in ta sistem financira, pa dolgujemo zagotovilo, da bo sistem pravičen. “To troje se med seboj ne sme izključevati, ker to je socialna država, ki ji ljudje dejansko lahko zaupajo,” je dejala.
Drugje je dodala, da se predlagatelji strinjajo, da mora socialna država zaščititi tistega, ki ne more delati, hkrati pa je povsem upravičeno od tistega, ki lahko dela, pričakovati določeno mero odgovornosti in angažiranja v skupnosti. Isti poudarek so v razpravi dali tudi drugi predlagatelji. Poslanec NSi, SLS in Fokus Aleksander Gungl je dejal, da zdrav človek potrebuje delo, ne socialne podpore. Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa, da mora socialna država ločiti tistega, ki ne more, od tistega, ki noče delati.
Denarna socialna pomoč je po veljavni ureditvi namenjena kot začasna mreža – a ta traja tudi več let
Osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. aprila 2026 znaša 507,43 evra za delovno neaktivno samsko osebo; za delovno aktivne so zneski višji. Zakon že predvideva, da pravice nima tisti, ki si sredstev ne more zagotoviti zaradi razlogov, na katere lahko vpliva, ali ki brez utemeljitve zavrača dejavnosti, ki vodijo k zaposlitvi. Obstajajo programi aktivne politike zaposlovanja, javna dela in socialna aktivacija. Toda praksa kaže, da za del prejemnikov mreža ni več začasna. Konec julija 2026 je bilo registriranih okoli 43.000 brezposelnih, denarno socialno pomoč jih je prejemalo 16.741, med njimi pa približno 61 odstotkov dolgotrajno brezposelnih.
Furmanova je na odboru navedla starejše, a enako zgovorne podatke zavoda za zaposlovanje: med 18.480 brezposelnimi prejemniki pomoči jih je bilo približno 60 odstotkov dolgotrajno brezposelnih, povprečno trajanje brezposelnosti pa je znašalo skoraj tri leta. Težava po njenih besedah niso tisti, ki pomoč potrebujejo za premostitev težkega obdobja, temveč tisti, ki več let ostajajo zunaj trga dela. Inštitut RS za socialno varstvo je za leti 2022 in 2023 ugotovil, da je okoli tri četrtine odraslih upravičencev do DSP pomoč prejemalo dolgotrajno. Rekorder med prejemniki jo prejema neprekinjeno že več kot 13 let, je poročal Net TV.
Državni sekretar Tomislav Nemec je ob razpravi poudaril, da denarni prejemek ne more biti edini odgovor države in da potrebujemo intenzivnejšo individualno obravnavo ter učinkovitejšo aktivacijo.
Predlagatelji družbeno koristno delo razumejo kot delo v korist lokalnih skupnosti, javnih zavodov, humanitarnih organizacij in drugih področij v javnem interesu. Namen ureditve po njihovem zapisu ni kaznovanje ljudi v stiski, temveč aktivno vključevanje v družbo, ohranjanje delovnih navad, socialnih stikov in čimprejšnja vrnitev na trg dela. Furmanova je ob tem sama začrtala mejo, ki jo nasprotniki pogosto spregledajo: družbeno koristno delo ne sme biti kazen, stigmatizacija posameznika ali brezplačna delovna sila, ki bi nadomestila redno zaposlitev. Referendum po njenem ne odloča o konkretni zakonski ureditvi, temveč o načelu. Enako sporočilo je poslanska skupina SDS ponovila ob razpravi v parlamentu: gre za aktivacijo, delovne navade in korak bližje zaposlitvi. Socialna pomoč naj pomaga nazaj na noge, ne pa da človeka za leta priklene na sistem.
“Njegov namen je izključno aktivacija posameznika, ohranjanje delovnih navad, socialna vključenost, pridobivanje izkušenj in vzdrževanje stika z delovnim okoljem, kjer je to mogoče, pa seveda posledično tudi približevanje tega posameznika kasneje tudi redni zaposlitvi,” je jasno strnila jedro vprašanja Furmanova.
Kaj točno bi družbeno koristno delo obsegalo – koliko ur, kje in s kakšnimi posledicami ob odklonitvi – referendum ne določa. O tem bi po pritrdilnem izidu odločal zakon, ki mora ohraniti presojo objektivnih ovir v vsakem posameznem primeru.
Ministrica za delo Mateja Ribič je stališče vlade strnila v stavek, da zdrav in za delo sposoben človek potrebuje delo, ne socialne pomoči. Minister za gospodarstvo Anže Logar pa je napovedal tesnejši nadzor nad prejemniki in konkretnejšo pomoč pri aktivaciji, tudi v obliki socialnih varuhov. Vodja poslancev SDS Jelka Godec je ob začetku kampanje dejala, da so vprašanja dokaj jasna in da naj se socialna pomoč razdeli tistim, ki jo potrebujejo. To ni poziv k krčenju pomoči za bolne, otroke in resnično nemočne, kot bi to radi prikazali nasprotniki zakona – je poziv, da se pomoč ne razvodeni v trajno stanje pri ljudeh, ki objektivnih ovir za delo nimajo.
Nasprotniki predloga – predvsem poslanske skupine Svobode, Socialnih demokratov in Levice, ki so v državnem zboru glasovale proti razpisu referenduma – ukrep pogosto prikazujejo kot uvod v prisilno delo in rušenje socialne države. Opozarjajo, da prejemniki niso homogena skupina in da formalna delovna sposobnost ni vedno enaka dejanski. To je res – in prav zato vprašanje velja le za tiste brez objektivnih ovir, morebitna zakonska ureditev pa mora ohraniti individualno presojo centrov za socialno delo. A za tovrstnimi očitki se skriva tudi politični izračun. Trajna odvisnost od državnih prejemkov ustvarja volilno telo, ki je ranljivo za obljube o vedno novih transferjih in manj dovzetno za reforme, ki od posameznika zahtevajo lastni napor. Kjer je človek dalj časa vezan na pomoč, je lažje ohranjati vtis, da je država edini porok njegovega preživetja.
Nasprotnikom zakona ustreza da ljudje ostanejo “odvisni od države”
Stranke, ki socialno politiko razumejo predvsem kot širjenje pravic brez sorazmerne odgovornosti, imajo malo motiva, da bi dolgotrajno brezposelne resnično vrnile na trg dela. Uspešna aktivacija namreč zmanjšuje odvisnost od sistema, s tem pa tudi prostor za politično upravljanje prek prejemkov. Zato je njihov odpor do pogojevanja pomoči z družbeno koristnim delom razumljiv: ne gre le za skrb za ranljive, temveč tudi za ohranitev ureditve, v kateri ostaja čim več ljudi v vlogi prejemnikov, ne pa v vlogi tistih, ki s svojim delom državo vzdržujejo.
Očitek, da varovalke v zakonu že obstajajo in da jih je treba le uporabiti, je deloma utemeljen, a hkrati potrjuje težavo: če pravila obstajajo, dolgotrajna brezposelnost med prejemniki pa ostaja visoka, sistem očitno ne deluje dovolj dosledno. Referendum odpre pot k jasnejšemu pravilu. 11. oktobra se ne odloča o tem, ali naj država ostane solidarna. Odloča se o tem, ali naj solidarnost za delovno sposobne brez objektivnih ovir vključuje tudi lastni prispevek. Glas ZA pomeni, da denarna socialna pomoč ostane – a da za to skupino ne sme biti trajno stanje brez obveznosti.
T.B.