Koordinacija zdravniških organizacij, Mladi zdravniki Slovenije in Praktik.um ostajajo pri stališču da zdravstveni del Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije vsebuje potrebne popravke veljavne zdravstvene zakonodaje. To zapisali v sporočilu za javnost.
Zakon po njihovih besedah ni zdravstvena reforma in ne rešuje vseh težav slovenskega zdravstva. Odpravlja pa nekatere rešitve oziroma njihove posledice ki so se po uveljavitvi novele Zakona o zdravstveni dejavnosti v praksi izkazale za težko izvedljive. Te rešitve po oceni organizacij otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivega zdravstvenega kadra.
Podpirajo predvsem podaljšanje prehodnega obdobja za uskladitev z novelo ZZDej-N in odpravo dvoletnega pogoja za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Zagovarjajo primerljive pogoje za strokovno delo vseh zdravnikov z licenco in rešitve ki ne slabijo javnega zdravstva. V razmerah pomanjkanja zdravnikov mora zakonodaja omogočati da se razpoložljivo znanje in delo zdravnikov čim učinkoviteje vključujeta v oskrbo prebivalstva.
Ob referendumski pobudi opozarjajo da ZIURS ureja tudi številna področja zunaj zdravstva. Do teh se zdravniške organizacije ne opredeljujejo. Če zakon ne začne veljati pa ne bodo uveljavljene niti predvidene korekcije zdravstvene zakonodaje ki jih ocenjujejo kot potrebne. Ohranile bi se omejitve za katere praksa že kaže da otežujejo organizacijo dela in vključevanje razpoložljivih zdravnikov.
Opozorili so tudi na določbo Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Državni zbor eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev. Zavrnitev ZIURS bi zato lahko za leto dni onemogočila tudi ponovno sprejetje posameznih nujnih sprememb zdravstvene zakonodaje. Takšen odlog bi podaljšal veljavnost omejitev, ki že otežujejo delo v zdravstvu.
“V razmerah, ko zdravniki odhajajo in se na posameznih področjih že pojavljajo težave pri zagotavljanju zadostnega kadra, tudi za neprekinjeno zdravstveno varstvo, lahko nadaljnje zmanjševanje razpoložljivosti zdravnikov pomeni tudi slabšo dostopnost zdravstvenih storitev za paciente,” so zapisali. Odgovornost zdravniških organizacij je da na te posledice strokovno opozarjajo. Odgovornost za sprejem zakonodaje in njene posledice pa ostaja pri zakonodajalcu.
Stališče treh organizacij se nanaša izključno na zdravstveni del ZIURS in na njegove učinke na organizacijo zdravstvene dejavnosti razpoložljivost kadra in dostopnost storitev. Ključno merilo zdravstvene zakonodaje mora po njihovem mnenju ostati učinek za paciente. Ali omogoča pravočasen dostop do varne in kakovostne obravnave ter pogoje v katerih lahko razpoložljivi zdravniki ostanejo čim bolj učinkovito vključeni v oskrbo prebivalstva.
A.H.