Hčerki Donne Duncan sta imeli 48 ur, da ustavita kanadski program medicinske pomoči pri umiranju. Nista uspeli. Štiri ure po odpustu iz psihiatrične enote je 61-letna upokojena psihiatrična medicinska sestra prejela smrtonosno injekcijo. Hčerki Alicia in Christie sta jo za Daily Mail opisali kot svetlobo družine: živahna, predana, nekdanja psihiatrična medicinska sestra, ki je desetletja skrbela za ljudi v duševni stiski.
Leta 2020 se je to spremenilo. Po prometni nesreči februarja tistega leta so ji diagnosticirali pretres možganov, v osami kovidnih zaprtij se je začela psihično sesuvati: paranoja, strah pred snajperji, plačila jasnovidcu, samodiagnoza sindroma centralne senzibilizacije, manične epizode in namerno stradanje. Družinski zdravnik evtanazije ni podprl, ocena pa je govorila o psihosomatski motnji. Kanadski program MAiD jo je kljub temu sprejel na hitro stezo Track 1 – za tiste, pri katerih je smrt “razumno predvidljiva”. Razlog: podhranjenost.
V nedeljo, 24. oktobra 2021, je Donna družini povedala, da je odobrena za medicinsko pomoč pri umiranju; smrt je bila predvidena za torek. Hčeri Alicia in Christie sta poklicali policijo in pri sodniku dobili nalog po zakonu o duševnem zdravju. Mamo so odpeljali na psihiatrijo in za kratek čas je izgledalo, da je sistem primer prestregel. 27. oktobra so Donno odpustili. Naslednji dan je poskusila samomor in so jo znova sprejeli. 29. oktobra, v petek, so jo brez vednosti hčera spet odpustili. Štiri ure pozneje je prejela smrtonosno injekcijo. Sestri sta novico izvedeli iz sporočila.
“Ljudje mislijo, da se pomoč pri umiranju nudi le tistim pri koncu življenja, da bi se jim prikrajšalo trpljenje, a to ne drži. Primer moje mame to dokazuje. Usmrtili so jo štiri ure po tem, ko so jo izpustili iz oddelka psihiatrije zaradi poskusa samomora,” je na X dejala Alicia Duncan.
Dignified?
Donna Duncan died by MAID four hours after a suicide attempt.
Four hours after leaving a psych ward.
Listen to @aliciaduncan_xo https://t.co/UPg2GkWp3f pic.twitter.com/XjguyMVZvv
— Amanda Achtman (@AmandaAchtman) October 31, 2025
Po njenih besedah mama ni bila v terminalni fazi bolezni. Bila je v duševni krizi. Kot izkušena psihiatrična sestra pa je po prepričanju hčera znala prepričati ocenjevalce, da ima sposobnost odločanja. Avtopsija, ki jo je zahteval njen dolgotrajni zdravnik, naj bi po navedbah družine pokazala, da v njenem telesu ni bilo ničesar, kar bi bilo samo po sebi smrtno.
Prva znana policijska preiskava smrti v kanadskem MAiD se je začela leta 2022, ko sta Alicia in Christie primer prijavili policiji v Abbotsfordu v Britanski Kolumbiji. Preiskava je zastala. Zdravstvena oblast Fraser Health je zavrnila izročitev ključnih ocen za MAiD, sklicujoč se na varstvo zasebnosti — tudi po smrti in kljub soglasju izvršiteljice zapuščine. Brez teh papirjev preiskovalci niso mogli dokazati kaznivega dejanja onkraj razumnega dvoma. Obtožb ni bilo. Fraser Health je javno vztrajal, da so bili zvezni postopki spoštovani.
Zakon je šel hitreje od zavor. MAiD je Kanada uzakonila leta 2016. Leta 2021 je zakon C-7 odprl pot tudi ljudem, katerih smrt ni “razumno predvidljiva” (Track 2). Širitev na duševne bolezni kot edini vzrok so večkrat prestavili; trenutno je predvidena za 17. marec 2027, parlamentarni odbor pa je junija 2026 priporočil, naj se to trajno izključi.
Številke so visoke
Leta 2024 je MAiD prejelo 16.499 ljudi, približno 5,1 odstotka vseh smrti v državi. Od uzakonitve do konca leta 2024 je bilo takšnih smrti več kot 76.000. Rast se umirja, a Kanada je po deležu prehitela Belgijo in se približala Nizozemski.
Zagovorniki vidijo uresničevanje avtonomije in sočutja do neznosnega trpljenja. Kritiki — družine, invalidske organizacije, del zdravnikov — opozarjajo na ohlapno razlago “resnega in neozdravljivega stanja“, šibke ocene sposobnosti, pritiske zaradi pomanjkanja oskrbe in primere, ko je pot do smrti hitrejša od psihiatrične pomoči. Primer Duncanove je točno tak: ženska v duševni krizi, podhranjenost, samodiagnoza — uvrščena na stezo za tiste z “predvidljivo” smrtjo.
Donna je želela knjigo o duševnem zdravju z naslovom z druge strani prisilnega jopiča, z vidika pacienta. Nikoli je ni napisala. Avgusta 2026 je Alicia izdala memoar Druga stran prisilnega jopiča (The Other Side of the Straitjacket). Naslov je mamin, vsebina hčerina: izguba, luknje v zaščitnih ukrepih, srečanje sistema za konec življenja z neprepoznano duševno boleznijo. Alicia je o primeru pričala tudi pred britanskim parlamentom.
“Ne zaupam več sistemu. Ne morem,” je sklenila Alicia.
T. B.