Po oslabitvi Hezbolaha v ospredje stopajo Hutiji. Zakaj postajajo vse pomembnejši za Iran?

Datum:

Po nedavnih dogodkih v Jemnu je bilo mogoče na iraških ulicah opaziti majhno skupino, ki je korakala s transparenti v rokah, s katerimi je izrazila sovraštvo do Združenih držav Amerike, Savdske Arabije in Izraela.

Vsebina transparentov je bila po poročanju Deutsche Welle skoraj enaka tisti, ki jo je bilo pred kratkim mogoče videti na jugu Arabskega polotoka. Na transparentih je pisalo “Smrt Ameriki”, vsebovali pa so žalitve proti Savdski Arabiji in Izraelu, skupaj s slogani, zelo podobnimi tistim, ki jih uporablja jemenska uporniška skupina Hutiji. Moški, prikazani na videoposnetku iz Iraka, so člani ene od iraških šiitskih paravojaških skupin.

Tako iraške paravojaške sile kot Hutiji v Jemnu so del tako imenovane osi upora na Bližnjem vzhodu, skupine, ki uživa podporo Irana in pogosto deluje po njegovem naročilu. Libanonski Hezbolah in Hamas v Gazi prav tako predstavljata članici konkretne osi. Potem ko sta ZDA in Izrael konec februarja 2026 začeli napadati Iran, so se članice “osi upora” pričele maščevati z napadi na tarče, povezane z ZDA ali Izraelom. Do nedavnega so se Hutiji večinoma držali ob strani.

Inštitut za preučevanje vojne, raziskovalna organizacija s sedežem v ZDA, je prejšnji teden opozoril, da njihova najnovejša vojaška kampanja, med katero so Hutijevci prevzeli dodaten nadzor nad jemensko obalo in več otoki Rdečega morja, ustvarja pogoje za vzpostavitev vodnega območja pod nadzorom “osi upora” kot del prizadevanj za zagotovitev nadzora nad regionalnim izvozom nafte. Za prevlado nad Hormuško ožino, še eno pomembno plovno potjo za izvoz in trgovino z nafto, se že borita Iran in ZDA.

V iranskih režimskih medijih so pohvalili ozemeljske pridobitve Hutijev. Kayhan, ki velja za enega najbolj konservativnih iranskih časopisov, vztraja, da so te pridobitve znatno povečale pomen jemenske prestolnice Sane, ki jo nadzorujejo Hutiji, kot veje odpora v aktualnem regionalnem konfliktu.

Hutijem uspeva tisto, kar Hezbolahu ni uspelo

Oboroženo krilo Hezbolaha, oslabljeno zaradi nedavnih izraelskih napadov in izgube baze v Siriji, se dandanes zdi vse manj zastrašujoče. Hutijem sedaj uspeva dosegati tisto, česar Hezbolahu ni uspelo. Na primer, v zadnjih dneh so sestrelili savdsko lovsko letalo F-15 z raketo, za katero trdijo, da so jo sami modificirali. Hezbolah je bil sposoben sestreliti velika izraelska brezpilotna letala in ciljati na lovska letala, vendar še nikoli ni zadel niti enega.

Ob tem se poraja vprašanje, ali bi lahko Hutiji prevzeli mesto Hezbolaha kot potencialno najpomembnejše in morda celo bolj nevarne sile znotraj “osi upora”. Jemenski raziskovalec pri britanskem možganskem trustu Chatham House Farea al-Muslimi meni, da so Hutiji postali dragocenejši, kot bi Hezbolah lahko kdaj koli bil. Čeprav ima Hezbolah desetletja izkušenj, so jih po njegovem Hutiji zdaj presegli. Tudi višji predavatelj na oddelku za varnostne študije na King’s Collegeu v Londonu Andreas Krieg pritrjuje, da Hutiji vse bolj opravljajo podobno strateško funkcijo za Iran (kot jo ima Hezbolah), v nekaterih pogledih pa celo bolj koristno. “Hezbolah je Teheranu zagotavljal sredstvo za odvračanje proti Izraelu. Hutiji pa medtem Iranu dajejo vzvod vpliva nad Savdsko Arabijo, Izraelom in svetovnim pomorskim prometom,” je povedal za Deutsche Welle. “Zato mislim, da se je njihov strateški pomen za Teheran dramatično povečal, ker je Hezbolah pod veliko večjim pritiskom,” je pristavil.

Še vedno obstajajo nesoglasja o tem, koliko nadzora ima Iran nad Hutiji. Medtem ko so iranski mediji uspehe Hutijev slavili kot zmago iranske “osi upora”, so se mediji pod nadzorom Hutijev bolj osredotočali na lasten boj proti Savdski Arabiji, ki je šla v uvedbo blokade ozemlja pod nadzorom Hutijev. Krieg izpostavlja, da avtonomija predstavlja največjo razliko med Hutiji in Hezbolahom. “Hutiji … imajo svoje vodstvo, ideologijo, domačo podporno bazo in teritorialni projekt. Teheran jih lahko opolnomoči, oboroži in ima koristi od njihovih dejanj, vendar jih ne more po mili volji vključevati ali izključevati,” je pojasnil.

Hutiji (Foto: AFP)

V zadnjem času so se zbližali z Iranom

Da so Hutiji v preteklosti navkljub iranskemu nasprotovanju izvajali določene vojaške načrte, medtem spominjajo drugi poznavalci. Teheran je sicer zanikal kakršno koli povezavo z najnovejšo kampanjo. Al-Muslimi pa opozarja, da je potrebno zavedanje, da so se Hutiji v zadnjih dveh letih bistveno zbližali z Iranom. Redna so poročila, da Iran Hutijem pošilja sofisticirano orožje. Iranski viri so poleti v izjavi za Reuters izdali, da se je iransko vodstvo s Hutiji pogovarjalo o možnosti, da bi blokirali ožino Bab el Mandeb. Allison Minor, nekdanja namestnica posebnega odposlanca ZDA za Jemen, je v reviji Foreign Affairs izpostavila, da se zdi, da so vezi Hutijev s Teheranom znatno okrepile.

Obstaja pa strinjanje, da bo Hutije težko obvladati. Dosedanje vojaške operacije Savdske Arabije, ZDA in drugih držav so doslej propadle. Ni pa zanemarljivo, da sankcije in gospodarski pritisk nanje pogosto nimajo učinka, ker Hutiji ne delujejo znotraj mednarodnega finančnega sistema. Al-Muslimi pravi, da Hutiji uporabljajo pristop “igre z ničelno vsoto”. Pobirajo davke, vendar ne izplačujejo plač ali zagotavljajo javnih storitev. Vsa sredstva tako gredo za namene vojskovanja. Ustanovitelj skupine je namreč po navedbah Jutarnjega Lista verjel, da so sodobne muslimanske družbe preveč “mehke” in da sta revščina in stiska božanski preizkus. Ni jim mar, če jim bombardirajo letališče ali bolnišnico. “To jim dejansko koristi, saj njihova ideologija temelji na mučeništvu in žrtvovanju,” navaja in dodaja, da so zaradi tega potencialno nevarnejši od Hezbolaha.

Ž. N.

Sorodno

Zadnji prispevki

Kako je sporočilo tesne sodelavke Aste Vrečko podrlo tezo Levice o nepoznanstvu s Smodejem

Dan pred slovesnim odprtjem slovenskega paviljona na 61. beneškem...

Ste vedeli, da morajo prejemniki socialne pomoči na Nizozemskem, Danskem in v Nemčiji delati?

11. oktobra 2026 bodo volivci na posvetovalnem referendumu med...

83-letna babica dva dni pred evtanazijo jokala, da je storila napako – vseeno so jo ubili

83-letna kristjanka je bila v Kanadi evtanazirana proti svoji...

Največja nevarnost za Evropo je praznina pravih vrednot v njej sami

Volitve v deželi Saški - Anhalt so spet razburile...