Lista Gremo in župan Gregor Kovačič sta na oblast prišla z velikimi besedami o vključevanju mladih, razvoju turizma ter odprti in dostopni občinski upravi. Na konkretna novinarska vprašanja o uresničevanju teh zavez je občina Ilirska Bistrica sicer odgovorila, a njihova pojasnila bolj spominjajo na iskanje izgovorov kot na izpolnjevanje obljub.
Obljube o mladinskem svetu, strategiji za mlade, muzejski ustanovi in novem krovnem zavodu so očitno obtičale nekje v občinskih predalih. Namesto transparentnega napredka javnost dobiva zgolj prelaganje odgovornosti in zamude, ki si jih vodstvo, ki prisega na “enak dostop javnosti do informacij”, ne bi smelo privoščiti.
Mladi kot cenena predvolilna kulisa
Strategija za mlade, ki naj bi bila eden od stebrov njihovega programa, se sfiženo “pripravlja” šele zdaj, ob koncu mandata. Občina je 9. junija 2026 objavila vabilo na predstavitev priprave strategije za mlade, napovedano za 12. Junij. V njem je zapisala, da je ob podpori zavoda MOVIT stopila na pot priprave dokumenta. To potrjuje javno predstavljeno pripravo v juniju, ne pove pa, ali so posamezna pripravljalna opravila potekala že prej. Novejša občinska objava z dne 10. septembra napoveduje posvet z mladimi za 27. september 2026. Občina se v njej zahvaljuje za izpolnjene ankete in pojasnjuje, da bodo predlogi s posveta služili pripravi strategije.
Toda septembrska objava dokument še vedno predstavlja kot nastajajočo strategijo, čeprav se mandat izteka. Še bolj prozorno je dejstvo, da se je župan z mladimi primerno sestal tik pred volitvami. To ni iskren poskus reševanja mladinske problematike ali vključevanja mladih v odločanje, temveč prozorna in cenena volilna kampanja. Ustvarjanje videza aktivnosti tik pred odhodom na volišča kaže na to, da so mladi za trenutno občinsko vodstvo zgolj volilno telo, ne pa prioriteta.
Prav tako na trhlih temeljih ostaja vprašanje obljubljenega mladinskega sveta. Občina sedaj priznava, da bo šele sprejeta strategija podlaga za ustanovitev posvetovalnega telesa mladih. Obljubljeni mladinski svet torej sploh še ne obstaja. Aktivnosti sicer potekajo, a očitno jih bodo občani dočakali dolgoročno.
Sviščaki brez hotela, Mašun pa pod strogim varstvenim režimom
Če so bile pri mladih podane vsaj prazne obljube, pa so pri turizmu na delu konkretne blokade. Na področju turizma je program napovedoval “trajnostni razvoj” in “krepitev prenočitvenih zmogljivosti”. Kakšna je realnost? Takoj po prevzemu oblasti je aktualni župan javno odpovedal gradnjo načrtovanega hotela na Sviščakih, čeprav je bil občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) že sprejet. Namesto razvoja je območje dobilo “rampo”. Občina sedaj pojasnjuje, da načrtuje razvoj v okviru veljavnega OPPN Sviščaki in da “v ničemer ne nasprotuje zasebnim pobudam investitorjev”. Očitno torej zgolj čakajo na zasebnike, medtem ko se sami lastnim in zastavljenim projektom odpovedujejo.
Nič bolje se ne piše Mašunu. Preverili smo dokumentacijo in sumi se potrjujejo: Mašun je izrecno vključen v območje nastajajočega Regijskega parka Snežnik. Osnutek odloka določa, da se na območje Mašuna prenašajo in zanj veljajo določila nekdanjega Krajinskega parka II. razreda Mašun, s čimer bo to območje podvrženo strogim naravovarstvenim omejitvam. Občina se sedaj brani s pojasnilom, da se glede OPPN Mašun, ki se pripravlja že od leta 2008, trenutno šele usklajujejo z Zavodom RS za varstvo narave in Zavodom za gozdove Slovenije. Turistični razvoj Mašuna bo tako očitno žrtvovan na oltarju strogih parkovnih režimov. Stagnira tudi razvoj na jezeru Mola; občina je sicer objavila javni poziv za najem plovil in izposojo čolnov, a se nanj ni prijavil prav noben turistični ponudnik. Brez dvoma si občani lahko obetajo napredek pri razvoju turizma, ampak dolgoročno.
Zavodi, muzeji in panji: Kje je naš denar?
“Zidovi se podirajo” tudi pri ostalih projektih. Za Sokolski dom, ki naj bi postal večgeneracijski center, je občina razkrila, da je zgradba oddana v najem MKNŽ Ilirska Bistrica. Za njen nakup s pripadajočimi stroški so iz javnega denarja odšteli natančno 143.953,16 evrov. Obljubljene muzejske ustanove ni na spregled, saj celo lokacija sploh še ni določena. Pojasnjujejo, da je ožja skupina pridobila le idejno zasnovo in konceptualni načrt, kar je (skupaj z načrtom za obnovo grajskega stolpa gradu Prem) stalo 4.697 evrov. Dodatnih 3.419,20 evrov pa so porabili zgolj za komunikacijske delavnice in materialne stroške te ožje skupine. Ideja o krovnem zavodu za kulturo in turizem ostaja mrtva črka na papirju, saj so na občini priznali, da formalne odločitve o njegovi ustanovitvi do danes sploh še niso sprejeli. Tudi aktivnosti pri projektu centra AŽ panj se nikamor ne premaknejo – čeprav trdijo, da projekt ni zastal, se še vedno izgovarjajo, da šele »iščejo« primerno lokacijo in možnosti sofinanciranja. Brez dvoma bo Občina Ilirska Bistrica dobila obljubljen zavod, muzej in panj, ampak dolgoročno.
Lista Gremo se je ob nastopu mandata hvalila, da njihova strategija presega en mandat. Morda res, a označba dolgoročnega izvajanja brez natančne opredelitve časovnice, kako se bo projekt izvajal, je navadno zavajanje javnosti. Namesto da uporabljajo besedo dolgoročno, bi bilo veliko bolj iskreno uporabiti besedno zvezo “bo, ko bo”. Takšni izgovori niso opravičilo za kratkoročno nesposobnost in skrivanje pred javnostjo. Občani imajo pravico vedeti, zakaj se ustavljajo turistični projekti, zakaj se z mladimi manipulira tik pred volitvami in kam izginja proračunski denar za nasedle projekte. Skopi odgovori, iz katerih veje le prelaganje odgovornosti, so neizpodbiten dokaz, da je bila obljubljena “odprta občina” zgolj še ena izmed mnogih predvolilnih pravljic.
Da pa se občani ne bi preveč pritoževali nad ‘dolgoročnimi’ projekti, so kratkoročno dobili dražje vrtce, dražje komunalne storitve, dodatne zaposlitve v JP Komunala Ilirska Bistrica in povečano občinsko upravo. No, pa naj še kdo reče, da župan dr. Gregor Kovačič, ni izpolnil obljube o novih delovnih mestih.
C. R.
Članek je bil napisan s pomočjo umetne inteligence