“Glas za to novelo je glas za raziskovanje politične odgovornosti vseh politikov,” v zvezi z zakonom o parlamentarni preiskavi, o katerem se bomo izrekali na referendumu, poudarja poslanec NSi Janez Žakelj. S tem se strinja tudi poslanec SDS Andrej Poglajen, ki med drugim opozarja: “Romunija je trenutno na področju boja proti korupciji nad Slovenijo. Pri tem bi morali zazvoniti vsi alarmi.”
V tokratni oddaji Aktualno na Nova24TV so bila soočena stališča o zakonu o parlamentarni preiskavi. Uvodoma je bilo zastavljeno vprašanje, čemu se je sploh šlo v novelo zakona, s katerim je v prejšnjem mandatu postregla Urška Klakočar Zupančič in v zvezi s katerim se je navajalo, da naj bi ta ščitil žrtve parlamentarne preiskave. Poslanec SDS in predsednik odbora za pravosodje v DZ Andrej Poglajen je pojasnil, da Urškin zakon ni nikogar ščitil, razen lika in dela Roberta Goloba. To je bil po njegovih besedah glavni razlog, zakaj so se tudi odločili, da spremenijo oziroma novelirajo ta zakon in ga vrnejo v normalne gabarite z dodatnimi varovalkami.
V nadaljevanju je poslanec SDS spomnil, da je v prejšnjem mandatu takratna opozicija predlagala akt o parlamentarni preiskavi slovenske energetike. “Kako se je ta zgodba zaključila? Tako, da sta bila akt o ustanovitvi in parlamentarna preiskava blokirana. Zato se je seveda takratna vladajoča stran, predvsem Svoboda, odločila za nov zakon, ki je postavil številne barikade na področju delovanja parlamentarnih preiskav. Naša sprememba zakona te barikade odpravlja in omogoča efektivnejše, učinkovitejše preiskovanje,” je pojasnil in dodal, da po drugi strani ohranja pravice, ki so bile zahtevane s strani Ustavnega sodišča skozi vsa leta. “Govorimo o tem, da vračamo neko možnost preiskovanja, ohranjamo pa del varoval, ki so bile zahtevane. Zato je seveda ta zakon v nedeljo, 11. oktobra, potrebno sprejeti in glasovati za,” je bil jasen.
Državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje iz stranke Demokrati Anžeta Logarja Barbara Levstik Šega se je pridružila mnenju Poglajna in omenila, da je bila novela iz leta 2024 zastavljena na način, da je določila širok krog upravičencev, kar pa dodatno podaljša čas, saj je mogoče pričakovati več zahtev. “Parlamentarna preiskava je ustavni institut,” je opomnila in v zvezi z njo poudarila, da mora biti ta učinkovita, hkrati pa mora seveda varovati tudi človekove pravice. Poslanec NSi in vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Žakelj je povedal, da so novi zakon o parlamentarni preiskavi podprli, ker je ta enak, kot je bil zakon 30 let, pa se nihče ni pritoževal, da bi bila to parlamentarna politična policija. “Zakon, ki ga je sprejela koalicija z Urško Klakočar Zupančič na čelu, je bil v bistvu zakon zaščite lika in dela Roberta Goloba in Gen-I,” je ravno tako vztrajal in dodal, da ta vsebuje preveč blokad. “To smo želeli odpraviti, da se preiskuje politike in politično odgovornost tistih nosilcev, ki pač upravljajo z javnimi funkcijami in imajo velik vpliv,” je pristavil in opomnil, da iz dogajanj v zadnjih dneh lahko vidimo, da je bila njihova namera prava. “Glas za to novelo je glas za raziskovanje politične odgovornosti vseh politikov.”
V oddaji se je mudil tudi član Zavoda za zaščito žrtev parlamentarne preiskave Miran Videtič, sicer znan politični analitik, ki je pojasnil, čemu so se sploh odločili za ustanovitev zavoda. Po njegovih besedah so k temu botrovale izkušnje iz let 2022–2026, zlasti z Vontino komisijo. Odločili so se, da je temu treba narediti konec in da je potrebno te prakse presekati. Opomnil je, da se je politični pol, ki je leta 2022 dobil volitve s tako večino in je imel policijo, sodstvo in tožilstvo, novinarje, podaljšek – civilno družbo, z izgovorom preganjanja političnih nosilcev spravil na ljudi, ki s politiko praktično v tistem trenutku niso imeli nič. “Oni so pravzaprav lovili kritike aktualne oblasti in to je tisto, kar nas je zmotilo, ampak lovili so jih na način, da jih kličejo kot priče in potem tam izvajajo politični šov, izvajajo pravzaprav poniževanje teh ljudi brez konkretnih rezultatov.”
Nato je sledilo vprašanje, zakaj je efektivno preiskovanje nemogoče pod zakonom Urške Klakočar Zupančič. Žakelj je pojasnil, da ta zakon predpisuje ogromno oseb, ki lahko blokirajo in zahtevajo ustavno presojo. Čeprav instrukcijski rok Ustavnega sodišča znaša 60 dni, se po njegovih besedah ve, da je odločanje bistveno počasnejše. “Vemo tudi, kako je orientirano Ustavno sodišče, praktično popolnoma levo,” je povedal v nadaljevanju in dodal, da bo lahko to odločilo, da se nekoga ne sme preiskovati in bo preiskava blokirana. Opomnil je, da se je v prejšnjem mandatu celo zgodilo, da je preiskovanec, član Svobode, vodil komisijo. Tedanja predsednica DZ temu ni nasprotovala, tožilstvo pa celo ni imelo pristojnosti, da bi ocenilo, da to ni bilo v skladu s Poslovnikom Državnega zbora.
Parlamentarna preiskava mora biti učinkovita
Barbara Levstik Šega je v zvezi z nedavnim stališčem Ustavnega sodišča, ki je povedalo, da zakon, ki je bil sprejet, krni oziroma posega v vejo oblasti, v katero ne bi smel posegati, se pravi, da je parlamentarna oblast sama sebe omejila na način, na katerega se ne sme, opomnila, da je bistvo vsega, da mora biti parlamentarna preiskava učinkovita. “Mora biti urejena na način, da se čim manj ovira in zavlačuje parlamentarna preiskava ter obenem preprečuje zlorabo pravic. Moramo vedeti, da učinkovita parlamentarna preiskava ne pomeni neomejene parlamentarne preiskave. Pravna varovala morajo varovati človeka pred nedopustnim posegom, ne smejo pa biti sredstva za blokiranje parlamentarnega nadzora.” Ob tem pa se je po njenem potrebno zavedati, da se parlamentarna preiskava veže na mandat. “Se pravi, blokira se, preden se začne. Če se že začne, se vodi v bistvu s procesnimi ovirami in se ne konča. In to ni bistvo tega.” Očitek s politično policijo po njenih besedah ne drži. “Za vsako zadevo, karkoli preiskuje parlamentarna komisija in ta, ki jo vodi, je potrebna odredba sodišča. Ne more se kar uvesti hišne preiskave, vpogledovati v račune,” je bila jasna.
Videtič je omenil, da je Vontina komisija preiskovala Francija Zavrla, čeprav je bil ta v statusu priče. “To je človek, ki je leta 1988 že imel izkušnjo z dejansko politično policijo. Ampak, ko ti Franci Zavrl pristopi k zavodu in ti pove, da se tudi 88. leta ni dogajalo na tak način, potem je to absolutno znak za alarm,” je poudaril. Sam meni, da njih ni denimo zanimalo njegovo konkretno poslovanje s katerimkoli človekom, ampak so enostavno ribarili, poskušali najti nekaj, da bi lahko eventualno potem odpirali zgodbo.
Ustavno sodišče ni nek posvetovalni organ v tej državi
Poglajen je poudaril, da je bil zakon, sprejet v mandatu prejšnje vlade, de facto neustaven. “To je v delni odločbi odločilo Ustavno sodišče. Verjetno ni samo tisti del zakona, v tistem 1A členu, ki ga je razveljavilo, neustaven.” Spomnil je, da je Ustavno sodišče v preteklosti vsakič odločilo v korist tega, da mora biti parlamentarna preiskava učinkovita. “Ta zakon uveljavlja vse te odločbe Ustavnega sodišča, spoštuje to, da imajo generalni državni tožilec in ostali možnost sodnega varstva pred Ustavnim sodiščem, sodniki in vsi ostali, ne razširi pa tega nabora, kot so to naredili takrat v Svobodi, kar na vse.” V primeru, če bi veljal njihov zakon, bi sledile zahteve za zahtevo, s tem pa se po mnenju poslanca degradira Ustavno sodišče. “Ustavno sodišče ni nek posvetovalni organ v tej državi, je varuh ustave,” je izpostavil. Državna sekretarka je omenila, da je tudi samo Ustavno sodišče v izjavi reklo, da se jim preveč nalaga in da niso sodišče, ki bo uporabljeno kot politični inštrument.
Novela jasno uvaja tudi pravno varstvo
Žakelj je poudaril, da novela, za katero bomo glasovali na referendumu, jasno uvaja tudi pravno varstvo, da se torej pred upravnim sodiščem lahko tisti, ki se po končani sodbi ne strinja s tem, pritoži in vloži pritožbo. Videtič je spomnil, da je imela Vonta v komisiji svetovalca, ki je po njegovem lansiral te zgodbe, ker niso nič našli. “Ker je bilo bistvo diskreditacija ljudi, so to plasirali preko svojih medijev. Si predstavljate kontra komisijo, ki bi jo vodil recimo Žan Mahnič, Boris Tomašič pa bi bil svetovalec? Verjeten bi bil halo v državi,” je ob tem pristavil.
Poglajen je povedal, da so v SDS že pripravili nov osnutek poslovnika o parlamentarni preiskavi, “da se tak obračun s pričami, kot si ga je dovolila politična policistka Tamara Vonta, nikoli ne bi zgodil”. Paradoksalno se mu zdi, da koalicija zagovarja, da bi preiskovalne komisije tekle bolj normalno. Primarno jih namreč vodi opozicija za nadzor izvršilne veje oblasti. Meni, da to predstavlja indikator, da jih na preiskovalnih komisijah čaka veliko stvari, za katere se levi politični pol boji, da bodo padle z omare.
Videtič je bil povprašan, ali bi preiskovalno komisijo Tamare Vonta označil kot politično policijo glede na to, kako je bil obravnavan. “Absolutno. Glejte, že na mojem primeru, ko dobiš domov pošto, kjer komisija zahteva konkretno dokumentacijo, konkretne transakcije med dvema podjetjema, v katerih ni nosilcev političnih funkcij in ni lastništva medijev, potem se vprašaš, kako so prišli do te dokumentacije? To pravzaprav diši na politično policijo,” je bil jasen. Sam pravi, da je zavrnil to dokumentacijo, časa pa jim je nato zmanjkalo zaradi volitev. “Jaz se zdaj sprašujem, kaj bi bilo to, če bi bilo to eno leto nazaj. Se pravi, na tako varianto lahko jaz jutri pred otroke dobim hišno preiskavo,” je opomnil. Nihče ga ni zaščitil, mu odgovoril, od kod njej ti podatki, ki so čisto izven okvirja te preiskovalne komisije.
Poglajen je spomnil, da so tedaj lahko prihajali do dokumentacije, ki sploh ni bila zahtevana s strani parlamentarne preiskovalne komisije, ker si je Svoboda podredila vse podsisteme, od Fursa in vse ostalo. Mojca Šetinc Pašek je priznala, da je Furs odgovoril nazaj s trikrat bolj obsežno dokumentacijo, kot jo je zahtevala. Barbara Levstik Šega je opomnila, da je pomembno, da če je nekdo vabljen kot priča, ne sme biti obravnavan, kot da je preiskovanec. “Vprašanja morajo biti povezana s predmetom preiskave in človek mora vedeti, kakšen je njegov položaj.” “Mi imamo tisti prisluh Vesne Vuković, ko je rekla, da ima dnevni vpogled v delo komisije. Srhljivo. Vesna Vuković,” je v debati opomnil Videtič.
Žakelj je povedal, da ko posluša to zgodbo, je enako kot tisto, ko vpije nekdo, ki je nekaj ukradel: Ujemite tatu! “Tisti ljudje, ki so ponosni dediči prejšnjega enopartijskega komunističnega sistema, govorijo o politični policiji in se zgražajo nad tem, kar je veljalo 31 let. Ne povejo pa, kakšne nepravilnosti so se dogajale v času Svobode in Vontine komisije, ki je pa dejansko izkoriščala vse možnosti, da je prišla do podatkov, do katerih ne bi smela in do katerih so prišli tudi ljudje, ki nimajo s preiskavo nič, so pa v bistvu konkurenca tistim, ki so bili preiskovani ali pa ki so bili kot priče,” je bil kritičen.
Parole o neki politični policiji nimajo nobene osnove
Poglajen je v zvezi z očitkom, da ta zakon ustavlja politično policijo, povedal, da je nasprotnike zakona večkrat pozval, naj pokažejo, kje konkretno to piše, pa zmeraj sledi molk. “To so prazne politične parole, ki jih seveda levi pol poskuša izkoriščati. Igra na čustva ljudi, ker drugega ne zna, ker nimajo argumentov.” Sicer pa je opomnil, da prvi člen zakona o parlamentarni preiskavi pravi, da parlamentarna preiskava preiskuje nosilce javnih funkcij. “Kar je potrebno zdaj narediti s parlamentarnimi preiskavami, je to, da se jasno zaščiti priče, kot je bil gospod Videtič, ki je bil definitivno zlorabljen s strani Tamare Vonta,” je izpostavil.
Očitke, da se bo sedaj gledalo ljudem v telefone, bralo SMS-je, je označil za absurdne. Žalosti ga, da so s temi argumenti uspeli prepričati ljudi, da gremo na referendum. Po njegovem se želi na ta način prekriti milijonske anekse na 2TDK, milijonske podražitve železniških postaj, korupcijo v energetiki, nakupe 13 tisoč računalnikov, ki nikoli niso bili razdeljeni. “Prekrivajo to, da so v Romuniji nekaj dni nazaj aretirali direktorja GEN-I Sonce, ki je zahteval 450 tisoč evrov podkupnine. Poglejte, vse te zadeve v Sloveniji so trenutno, nimajo epiloga. Če hočemo to preiskovati, da zadeve dobijo epilog, javnost pa odgovore, je potrebno ta zakon sprejeti.”
Ne gre za preiskovanje navadnih državljanov
Državna sekretarka je poudarila, da parlamentarna komisija ni policija. Za to imamo namreč posebej sodno vejo oblasti, ki, če karkoli ugotovi Državni zbor, preda to naprej. “Se pravi, ne aretira, ne vodi kazenskega postopka, ne izreka kazni in bistvo tudi ne ugotavlja kazenske odgovornosti. Bistvo je, da gre tukaj izključno za politično odgovornost.” Vsem, ki so bili zaslišani na Vontini komisiji, pa je predlagala, naj se poslužijo vseh pravnih sredstev. Poslanec Žakelj je ljudi pozval, naj se sami prepričajo o vsebini zakona, in bodo videli, da tukaj ne gre za preiskovanje navadnih državljanov, ampak gre za politike, za nosilce javnih funkcij in za ugotavljanje politične odgovornosti.
Poslanec SDS je izrazil veselje, da dobivamo Skok, ki bo specifično obravnaval korupcijo. “Najprej je potrebno 11. oktobra oditi na referendum, glasovati za spremembo tega zakona, za učinkovito odkrivanje korupcije, da lahko tisti, ki smo s strani ljudstva na koncu edini neposredno izvoljeni, tudi začnemo preiskovati, kaj se je v preteklosti dogajalo. Nikoli več pa ne smemo dovoliti, da bi osebe, kot je Tamara Vonta, imele sploh možnost in, bom rekel, priložnost, da se izživljajo nad ljudmi, kot je gospod Videtič, kot so gospod Bojan Požar, Tomašič in tako dalje.”
Žakelj je ljudi povabil na referendum, da obkrožijo 4 X ZA, če si želijo, da se politikom, levim in desnim, pod enakimi pogoji gleda pod prste in da se bo gledalo za dobrobit Slovenije. K glasovanju 4 X ZA je pozvala tudi državna sekretarka in ljudi opomnila, da referendum predstavlja pravico volivcev, ki naj jo izkoristijo. Videtič se zavzema za to, da ljudje zakon, ki zadeva parlamentarno preiskavo, podprejo, da krilatica politična policija ne bo prikrila dejanj prave politične policajke Tamare Vonta. “Edino ta zakon je garant, da bomo imeli možnosti te rabote tudi preiskovati. Romunija je trenutno na področju boja proti korupciji nad Slovenijo. Pri tem bi morali zazvoniti vsi alarmi. Torej, 11. oktobra 4 X ZA, za preiskovanje korupcije, za to, da socialna podpora ne bo zlorabljena, za ukinitev RTV-prispevka in za to, da v Sloveniji imamo možnost odločati Slovenci”, je sporočil poslanec SDS.
S. K.