V ZDA so v nedeljo prijeli žensko zaradi suma, da je za Kitajsko vohunila za sinom in družino tajvanskega predsednika Lai Ching-teja, so sporočili ameriški in tajvanski uradniki. Direktor FBI Kash Patel je v izjavi na omrežju X aretacijo pozdravil in opozoril, da “ZDA niso več varen kraj za izvajanje vohunskih operacij”.
Prvi pomočnik ameriškega državnega tožilca Bill Essayli je na omrežju X sporočil, da je ameriška zvezna policija FBI 34-letno Wanying Zhang, ki živi v Kaliforniji, prijela na letališču v Los Angelesu, ko je skušala odpotovati na Kitajsko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po njegovih navedbah je obtožena, da je v ZDA kot neregistrirana agentka za Kitajsko vohunila za “bližnjim sorodnikom tajvanskega vladnega predstavnika“. Lani je potovala v Seattle, od koder je “po nalogu kitajskim uradnikom pošiljala fotografije, videoposnetke in informacije o registrskih tablicah“, je dodal. Danes naj bi stopila pred zveznega sodnika. FBI je medtem na omrežju X sporočil, da je ženska domnevno nadzirala Laijevega “sina in družino“. Pojasnili so, da je “snemala njihovo hišo, avtomobile in nato poročala kitajskim nadzornikom“.
Urad tajvanskega predsednika: gre za barbarsko dejanje
Lai, ki je bil izvoljen januarja 2024, je trden zagovornik suverenosti Tajvana, ki ga ima Kitajska za svoje ozemlje in za njegovo zavzetje ne izključuje uporabe sile. V uradu tajvanskega predsednika so kot “barbarska” obsodili dejanja ženske proti njegovi družini. Označili so jih za “transnacionalno represijo” Pekinga, in potrdili, da so bila usmerjena proti predsednikovi družini. “Takšnega ravnanja se v civiliziranem svetu ne bi smelo dopuščati,” je v izjavi poudarila tiskovna predstavnica tajvanskega predsednika Karen Kuo in se zahvalila ameriškim pravosodnim organom za pomoč in zaščito tajvanskih državljanov.
Tajvanska vlada je Tajvance opozorila na morebitne grožnje njihovi varnosti na Kitajskem in drugod, potem ko je Peking julija uveljavil zakon o narodni enotnosti, katerega cilj je oblikovanje “skupne nacionalne identitete”. Med drugim določa, da državljani kazensko odgovarjajo za kršitev zakona tudi zunaj Kitajske. Aktivisti v tujini trdijo, da zakon omogoča Pekingu večjo utemeljitev za pregon svojih nasprotnikov v tujini. Opozarjajo tudi, da bo zakon poslabšal pravice etničnih manjšin v državi, kot so Ujguri in Tibetanci, potem ko se Peking že vrsto let sooča z obtožbami o kršenju njihovih pravic in siljenju k asimilaciji.
C. Š., STA