Inštitut za remigracijo ustvaril interaktivno spletno stran, ki spremlja dolgoročne demografske spremembe v kar petnajstih različnih evropskih državah.
Avstrijski avtor in aktivist Martin Sellner je ustanovil Inštitut za remigracijo (IFR), namen katerega je raziskovati in analizirati demografske spremembe, zamenjavo prebivalstva in načine za remigracijo. Inštitut prav tako razvija strategije za krepitev evropske demografske suverenosti in ohranitev njene etnokulturne kontinuitete. V sklopu inštituta je bil predstavljen tudi zelo pomemben vizualni projekt spremljanja demografske zamenjave v Evropi. Inštitut je namreč pred kratkim objavil spletno stran z interaktivnim zemljevidom Evrope in obračuni, ki kažejo kdaj bodo v posameznih državah postali domačini manjšina, če se bodo trenutni trendi nadaljevali, obenem pa prikazuje tudi model remigracije, ki bi lahko preokrenil te trende.
Projekt združuje uradne demografske podatke s projekcijo, ki temelji na starostnih strukturah. Prikazuje zadnje statistike in starostno strukturo avtohtonih in priseljenih populacij ter ustvarja projekcije njihovega razvoja glede na trenutne demografske pogoje. Prav tako izračunava v katerem letu bodo posamezna avtohtona prebivalstva postala manjšine v njihovih deželah. Pri tem se osredotoča na prelomnico, ko bo migrantsko prebivalstvo preseglo 50 odstotkov celotnega prebivalstva v določeni državi.
Kot je razvidno iz podatkov, trajne migracije, demografsko staranje in razlike v strukturah prebivalstva spreminjajo ravnotežje med domačimi in priseljenimi prebivalci. Če se bo takšen status quo nadaljeval, bodo Evropejci postali manjšine v lastnih domovinah. Na spletni strani, ki si jo sami lahko ogledate tukaj, nam hladnokrvne številke dajejo grozljive rezultate. Za primer, Italija ima 58,8 milijonov prebivalcev. Od tega je 17,7 % migrantskega porekla. Po izračunih bo tako v Italiji prišlo do prelomnice, ko migranti dosežejo polovico prebivalstva leta 2069. V Avstriji, kjer je priseljenega prebivalstva že 29,1 % pa bo prelomnica dosežena že leta 2052. Le leto kasneje v Angliji, medtem ko se bo v Franciji to zgodilo že leta 2050. Po drugi strani imajo denimo Danci precej več časa, saj naj bi do prelomnice prišlo šele 2156, čeprav imajo 22,4 % priseljencev. Verjetno gre to pripisati pametnim politikam njihove sicer socialistične vlade, od katere bi se “naši” socialni demokrati lahko marsičesa naučili. V Švici je po drugi strani že 41,2 % prebivalstva priseljenskih korenin in bo do prelomnice, ko bodo predstavljali polovico prebivalstva prišlo že leta 2038, na Švedskem pa 2046.
Ustanovitelj Inštituta za remigracijo Martin Sellner ob tem opozarja: “Zamenjava prebivalstva ni teorija zarote, temveč vladna praksa. Posledice za evropsko politično prihodnost in etnokulturno kontinuiteto in suverenost lahko vidimo danes v Franciji. Naša spletna stran pokaže v številkah kam nas pelje takšen razvoj. Te neprijetne resnice evropski voditelji ne smejo več ignorirati.”
Vendar pa ta projekt ponuja tudi rešitve in prikazuje ali se lahko te demografske trende spremeni. Vključuje namreč tudi prikaz scenarija remigracije, ki ohranja selitve domačega prebivalstva na sedanji ravni, priseljevanje migrantov v državo pa zmanjšuje na 10 odstotkov sedanje ravni. Redno izseljevanje se prilagaja sorazmerno s spremembami prebivalstva, medtem ko je letna remigracija določena v višini 1 odstotka migrantskega prebivalstva, evidentiranega v nacionalnih izhodiščnih podatkih. Fiksni letni delež 1 odstotka je parameter demografskega scenarija in ne predstavlja posameznega političnega ukrepa ali predpisane kombinacije ukrepov. Pravne, politične in upravne poti, po katerih bi bilo mogoče takšno demografsko spremembo doseči, niso del modela. Inštitut bo ta vprašanja obravnaval ločeno v načrtovanem dokumentu Remigration Compact. Ta model zatem izračuna obratno prelomnico, ki je določena pri padcu migrantskega prebivalstva na manj kot pet odstotkov. V Belgiji bi bilo po takšnem modelu to denimo doseženo leta 2099, v Nemčiji leta 2111 in na Danskem leta 2065. Sicer projekt zaenkrat vključuje podatke za Italijo, Avstrijo, Španijo, Portugalsko, Irsko, Združeno kraljestvo, Dansko, Finsko, Norveško, Švedsko, Nemčijo in Švico.
A. S.