Ob bližajočem se referendumu se nekateri mediji, celo državna tiskovna agencija STA, poslužujejo manipulacij – in to precej očitnih. Mnenje nekaj posameznih učiteljic so predstavili kot stališče učiteljskih vrst, pa tudi njihova osrednja trditev iz besedila novele ne izhaja: zakon še naprej veže parlamentarno preiskavo na nosilce javnih funkcij. Kar novela res spreminja, je ožji krog tistih, ki lahko že na začetku zahtevajo ustavno presojo.
V sredo je na novinarski konferenci nastopila skupina učiteljic in raziskovalk, ki je pozvala h glasovanju proti na referendumu o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. STA je prispevek naslovila, da noveli nasprotujejo v učiteljskih vrstah, N1 pa kot “Učitelji proti zakonu o parlamentarni preiskavi”. Isti okvir je prevzel tudi Dnevnik. Noben od medijev ni navedel, da bi za izjavo stala stanovska organizacija. Šlo je za samostojni nastop posameznic in njihovo osebno mnenje.
Govorke so bile Nina Lebar z Osnovne šole Martina Krpana v Ljubljani, Nina Ostan z Gimnazije Poljane, upokojena ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih, ki je leta 2014 kandidirala na lokalnih volitvah na listi SD, Nina Pergere s Fakultete za družbene vede in Danijela Makovec Radovan s Filozofske fakultete v Ljubljani. Niso bile anonimne: STA, N1, Dnevnik in RTV Slovenija so jih imenovali. So pa govorile v svojem imenu. RTV Slovenija je to v naslovu označila natančneje: noveli nasprotuje tudi del učiteljev. V Sloveniji je po starejših podatkih SURS v osnovnih in srednjih šolah okoli 25.000 učiteljev; teh pet govork tega zbira ne predstavlja.
Kaj so dejale
Izhodišče je bila objava Mojce Škrinjar, danes državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje in članice SDS, iz poletja 2025. Še pred nastopom funkcije je zapisala, da bo zahtevala, kateri učitelji so podpisali peticijo SVIZ in Inštituta 8. marec za prekinitev trgovinskega sporazuma EU z Izraelom. Ministrstvo je za RTV Slovenija odgovorilo, da seznama ni zbirala in ga ne namerava.
Na tej podlagi so govorke trdile, da želi koalicija poslancem omogočiti zahtevo po seznamih podpisnikov, ti pa se ne bi smeli obrniti na ustavno sodišče. Lebar je vprašala, ali je podpis peticije razlog za evidentiranje posameznika, Ostan je govorila o utišanju drugače mislečih, Centrih o preiskovanju in javnem ožigosanju brez ustavne presoje, Makovec Radovan pa o ogroženi strokovni avtonomiji učitelja. Lebar je pozvala h glasovanju proti.
Kaj novela dejansko spreminja
Zakon o parlamentarni preiskavi v prvem členu že desetletja veže preiskavo na zadeve javnega pomena in na politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. Nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar je junija 2026 ponovil, da komisije v osnovi preiskujejo javne funkcionarje in nikogar drugega. Ustavni pravnik Saša Zagorc je za RTV Slovenija dejal, da zasebne osebe neposredno ne morejo biti predmet preiskave. Novela ZPPre-B tega člena ne spreminja. Trditev, da bodo poslanci po novem lahko preiskovali učitelje zato, ker so podpisali peticijo, zato iz besedila zakona ne izhaja. Enako je na Planet TV povzel pravnik Rajko Pirnat.
Kar novela, sprejeta 26. maja 2026 z 48 glasovi za in 32 proti, res spreminja, je krog tistih, ki lahko že na začetku zahtevajo ustavnosodno presojo akta o odreditvi preiskave. Po novem bi to lahko zahtevala le Sodni svet, zaradi varstva neodvisnosti sodstva, in generalni državni tožilec, zaradi varstva samostojnosti tožilstva. Iz kroga izpadejo med drugim tretjina poslancev, Varuh človekovih pravic, Računsko sodišče, Banka Slovenije, občine ter preiskovanec in nekatere fizične ali pravne osebe zasebnega prava, zajete v preiskavo. Preiskovanec bi lahko zaradi kršitev človekovih pravic vložil tožbo v upravnem sporu po končani preiskavi, ne pa predhodne ustavne presoje.
A.H.