Velikokrat je bilo mogoče slišati, da se je 17,4 milijonov Britancev odločilo za Brexit zgolj zaradi pregovarjanja nekaterih politikov, da članstvo v EU Veliki Britaniji ne koristi in da ji bo šlo bolje sami. Resnica pa je ta, da je na odločitev ljudi vplivalo tudi nezadovoljstvo zaradi vedno večje invazije migrantov, ki so na Otok prispeli iz celinskega dela Evrope, in so s svojo prisotnostjo močno zaznamovali vsakodnevno življenje Britancev.
Mnogo je razlogov, ki vplivajo na jezo Britancev, med njimi pa je tudi ta, da so postali prizori umazanih žimnic, zapuščenih kavčev, televizorjev in hladilnikov sredi ceste del vsakdana. Na območjih, kjer so raznovrstne kulture nekoč sobivale v harmoniji, so nastala smetišča kot posledica nenadnega pritoka tisočih migrantov iz celinskega dela Evrope.
Romi predstavljajo večino novoprispelih migrantov
Večino prispelih migrantov v Veliki Britaniji predstavljajo Romi iz Slovaške, ki se na Otoku nadejajo boljšega načina življenja na račun velikodušnih socialnih ugodnosti, brezplačnega zdravstvenega varstva, neplačljivega stanovanja in izobraževanja. Prebivalci tako ničkolikokrat govorijo o tem, kako se v šolah soočajo z obvladovanjem 15-kratno povečanega deleža neangleško govorečih otrok in o skupinah tujcev, ki se zadržujejo na uličnih vogalih, ki vrsto ur kričijo ter pljuvajo na mimoidoče.
Smeti odlagajo kar sredi ulice
Celo prebivalci, ki so v Britanijo prišli pred nekaj desetletji, novoprispele prišleke označujejo za migrante in poudarjajo, da niso dobrodošli tisti, ki ne delajo trdo in ne spoštujejo ljudi, ki živijo tam. Zulq Rehman, 36-letni poslovnež, v bližini katerega so Romi že večkrat naložili kupe smeti, je dejal, da bi ti v primeru, če niso sposobni izraziti spoštovanja, morali na račun tega izgubiti dostop do ugodnosti in bonitet. “Vse bi lahko bilo zelo preprosto” je dejal Rehman in dodal, da morajo zaradi tega pogostokrat čistiti pred pragom svoje hiše. Poleg tega pa je Rehman povedal, da če kdo od stanovalcev komu izmed Romov zažuga, da naj tega ne počno, ti le izrečejo kletvico in odidejo proč.
Novinar Daily Maila je povedal, da ga Romi ignorirajo med tem, ko skuša govoriti z njimi in mu odgovarjajo: “Ne govorim angleško.” 47-letni John Simpson, prebivalec ene izmed takšnih sosesk, je povedal, da so njegovi starši, ko so v 50-ih letih prišli v Britanijo iz Jamajke, govorili angleško. “Oni so prišli sem z namenom, da bi dobili službo” je dejal in dodal, da tisti, ki trdijo, da je Brexit rasističen, ne razumejo, kaj se je resnično zgodilo. Simpson je primerjal nedavni prihod migrantov z obiskom doma nekoga drugega, kjer je potrebno spoštovati pravila gostitelja in dodal: “Je to mogoče rasistično?”
Znanje angleškega jezika bi moralo biti nujno
Dame Louise Casey, strokovnjakinja, ki se ukvarja z analiziranjem asocialnega vedenja, kritizira način na podlagi katerega so bili vzpostavljeni monokulturni geti, v katerih se preveč migrantskih skupnosti oklepa svojega jezika, vrednot in socialnih norm drugih družb. Caseyjeva je poudarila, da bi moral biti veliko večji poudarek na integraciji prišlekov in učenju angleškega jezika.
Med drugim je izpostavila primer, ko je ravnateljica ene izmed okoliških šol, iz strahu pred zgražanjem lokalne skupnosti, odstranila plakat glede vsiljenih zakonov. “Naleteli smo na niz diskriminatornih in škodljivih načinov razmišljanja, ki so bili sankcionirani s strani oblasti v imenu tolerance in multikulturalizma.”
Pri tem je prav tako povedala, da je veliko ogorčenja požela trditev enega izmed osnovnošolskih učiteljev, ki je dejal, da so bili davno nazaj migranti dobrodošli, saj je bil njihov interes, da se čimprej integrirajo in dodal, da se je ljudem problematično soočiti z masivnim valom migrantov, kar je po njegovo pokazal tudi rezultat referenduma glede Brexita. Zaradi njegovih izjav so se pojavili klici ravnateljici glede njegove odpustitve, saj naj bi bil zaradi “diskriminatornosti” nesposoben poučevati otroke.
N. Ž.