fbpx

Dražgoše 2023 – brezmejno sprenevedanje

Franci Kindlhofer (Foto: Tamino Petelinšek)

Kot ob vsakem začetku leta doslej je tudi letos potekala sramotna proslava v Dražgošah, ki jo organizira ZZB Škofja Loka. Sramotna zato, ker se na teh proslavah neupravičeno slavi partizanski Cankarjev bataljon,  ki je v zimi, ob prelomu leta 1941/42 prinesel tej gorski vasici veliko nesrečo. Podrobnosti o dogodkih so gotovo bralcem v glavnem znani, zato jih ne bom ponavljal. Okvirna zgodovinska dejstva nam povedo, da je Cankarjev bataljon izbral vas za svoje zimsko zatočišče. S tem je spravil vse vaščane v smrtno nevarnost, saj je bil pred tem zapleten v spopade z okupatorjem in je lahko računal z zasledovanjem, kar je bilo zaradi sledi v snegu še lažje. Vaščani so partizane rotili, naj se umaknejo na Jelovico in jim zagotovili, da jih bodo oskrbovali s hrano. Niso bili uslišani. Partizansko poveljstvo ni niti poskušalo prikriti svoje prisotnosti, ampak je celo razglasilo Dražgoško republiko in v vasi pričelo s komunistočno propagando. Ko se še danes poudarja okupatorjeva zločinskost in krutost, se moramo vprašati, ali komandant Cankarjevega bataljona tega takrat ni vedel? Je ocenil sovražnika kot nenevarnega in preslabega, da bi si upal napasti vas? Na ta vprašanja ZZB do danes še ni odgovorilo. Ampak ta malomarnost, namerna ali ne, je imela predvsem za prebivalce Dražgoš tako hude posledice, da vse rane še do danes niso zaceljene. Ko je Cankarjev bataljon ugotovil premoč napadalcev, se je enostavno umaknil, z minimalnimi izgubami, na Jelovico.

Okupator je ob zasedbi vasi, ki je ostala brez vsake zaščite, takoj usmrtil 41 ljudi, ostale pa odpeljal v Škofove zavode v Ljubljano. Vas pa je bila požgana s cerkvijo vred. Tako temeljito je okupator opravil z Dražgoško republiko. Na to, kako bi naj ta tragedija prispevala k porazu sovražnika in osvoboditvi Slovenije, do danes še nismo dobili poštenega odgovora. Le vsako leto se tam zbirajo lažnivci in nalagani, celo v imenu Vlade Republike Slovenije. Predsednica Republike Slovenije, ki ne zamudi nobene priložnosti, da zagotavlja, kako je predsednica vseh Slovenk in Slovencev, je položila venec pred spominsko ploščo, na kateri ni prostora za imena popolnoma nemočnih in nedolžnih žrtev, ubitih vaščanov namreč. Gotovo so to tudi posledice prizadevanja socialistične levice, ki vedno poudarja, da mlade ljudi preteklost ne zanima. Ob tem neukem obnašanju predsednice Slovenije pa lahko ugotovimo, kako je še vedno potrebno o tem govoriti. Da ona sama ne ve, kaj bi naj Dražgoše pomenile, pove dovolj zgovorno že s svojim načinom oblačenja, ki ni bilo prilagojeno niti njeni postavi kaj šele priložnosti.

Letošnjo prireditev zaznamuje tudi poskus, ta dogodek internacionalizirati. Na prireditev so povabilo podžupana francoskega mesta Oradour sur Glane Benoita Sadryja. Nevednemu Francozu so gotovo natvezili, da so dražgoški dogodki primerljivi s tistimi v njegovem mestecu 10. junija 1944. To je tako noro, kot da bi primerjali napad nacistične Nemčije na Jugoslavijo s tistim na Poljsko ali Sovjetsko zvezo glede števila žrtev in brutalnosti tiče. Za kaj gre? 10. junija 1944 je nemška SS divizija, ki je hitela proti severu na pomoč nemški vojski po invaziji zahodnih sil na Normandijo, v vasi Oradour sur Glane storila največji zločin nemških okupatorjev v zasedeni zahodni Evropi. Brutalno so pomorili 648 vaščanov, od tega 400 žensk in otrok. Med njimi so bili tudi otroci iz sosednjih vasi, ki so bili tisti dan tam v šoli. Žrtve so bile delno postreljene, delno so zgorele v cerkvi, kjer so se zadrževale ženske in otroci, moški pa v drugih objektih. Vse zgradbe so bile požgane. Ta strašna tragedija z Dražgošami ni primerljiva.

Dražgoše 2023 (Foto: STA)

Francoski partizani nosijo odgovornost za zločine
Poznavalec obeh dogodkov pa lahko ugotovi gotovo sorodnost obeh zločinov. Namreč v tistem segmentu, ki je komunistom najmanj všeč. Za oba zločina so imeli prste vmes tudi komunisti. Na tem mestu želim poudariti, da moje pisanje ni namen zločine relativizirati ali okupatorja celo poskušati razumeti. Oba dogodka sta v prvi vrsti posledica nemške okupacije. Ampak tako kot v Dražgošah bi tudi zločina v Oradourju ne bi bilo, če se ne bi v vojne dogodke mešali od komunistov vodeni partizani iz skupine FTP, ki so operirali v Limusinu. Takoj po invaziji v Normandiji so postali aktivni partizani in so osvobodili mestece Tulle, pri tem je padlo 122 nemških vojakov, nekaj so ji pa tudi zajeli. Po poznejših ugotovitvah zgodovinarjev naj bi partizani skrunili trupla padlih Nemcev. Partizane je presenetila SS tankovska divizija in nazaj zavzela mesto Tulle. Za maščevanje padlih vojakov so SS-ovci pomorili 99 nedolžnih meščanov. Nato so se zopet maščevali partizani na ta način, da so pobili nekaj nemških ujetnikov, med njimi tudi nekega prijatelja nemškega komandanta enega SS-oddelkov. SS komandant Kämpfe je za tem izdal povelje za maščevanje nad vasjo Oradour sur Glane. Že ti dogodki kažejo, kako nevarno je bilo življenje na okupiranih področjih, in da je bilo s strani odpora zelo važno voditi odpor tako, da ne bi nastradali popolnoma nedolžni civilisti. Primer v Franciji jasno pokaže, da vmešavanje komunistov v odpor ni prineslo nobenih pozitivnih rezultatov.

Francoski zgodovinar Franck Liaigre je leta 2015 objavil študijo o komunistično vodenih partizanskih skupinah FTPF – Francs tireurs et partisans français. Ugotovil je, da čeprav so bili člani Združenja upornih gibanj MUR, niso prizadeli okupatorju znatne škode. Bolj so se posvetili zasledovanju domačih “kolaborantov” ter ropanju bank in pošt.

No, tukaj je kar nekaj podobnosti z našo OF.

Zanimivo bi bilo vedeti, kaj misli o tej zlorabi podžupana Sadryja francosko veleposlaništvo.

Franci Kindlhofer