Zaupno poročilo agenta ponosnih naslednikov komunistov. Udeležil sem se diktatorjeve ekskurzije za njegove podpornike na psihiatrični kliniki v Avstraliji in doživel nepopisno grozo, ki je primerljiva samo še z globalnim segrevanjem in poezijo Vena Tauferja. Klinika se nahaja nekje med Adelajdo in Sydnejem. Gre za pompozno petnadstropno zgradbo s kletjo v stilu sežanskega pokopališča, ali drugih razvpitih del arhitekta Vojteha Ravnikarja.
V glavnem smo si psihiatrično kliniko lahko ogledovali samo od zunaj, trem – tudi meni – posebnim zaupnikom diktatorja pa so omogočili tudi ogled nekaterih pacientov in njihovih anamnez. V zloglasno klet ni bilo dovoljeno vstopiti nikomur, slišali pa smo namige, da se tam nahaja tovariš Milan Kučan, ki se mu je po razpustitvi Foruma21 čisto utrgalo in kar naprej govori, da je on osamosvojil Slovenijo. V prvem nadstropju smo naleteli na nekaj posameznikov, ki so multiple osebnosti. Tam je na primer znani pleskar Arjan Pregl, ki je zjutraj Rembrant, opoldan Van Gogh, zvečer pa normalno nor. Malo naprej ima sobo Karel Erjavec, ki trdi, da je Tito, poleg tega pa je psihiatrični primerek tudi zato, ker bolestno neozdravljivo zalezuje SMC in hoče spolni odnos. Ta naj bi po njegovem omogočil razmnoževanje koalicije ustavnega loka.
V drugem nadstropju levo ima svojo oblazinjeno sobo Igor Pribac oziroma Ignacija Pribac, ki zahteva popolno temo, kajti v zavetju teme…Enkrat na dan ponori in hoče, da k izpitu pristopijo posebej izbrane študentke. Na koncu drugega nadstropja je v posebej okovani litoželezni sobi pacient Blaž Zgaga, s katerim je menda tako hudo, da sploh ni podvržen nobeni terapiji. Živi v svojem svetu laži, v glavnem pa bulji v steno.
V tretjem nadstropju so izolirano drug od drugega nastanjeni še nekateri levičarji. Na primer Miha Kordiš, mentalni množični morilec, ki ga prav zato imajo v železni kletki, ima pa petkrat dnevno predpisano terapijo polivanje z ledeno mrzlo vodo. Zanj psihiatri pravijo, da nikdar več ne bo ugledal belega dne. Za zjokat. Dnevno ima triurne monologe z stilu – barabe, lopovi, prasci skorumpirani, morilci, kapitalisti, zasebniki – pač podobno kot včasih, ko je bil še v parelamentu. Na zadnjico si je dal tetovirati Che Guevaro.
Dve sobi dalje je bolniška soba Nataše Sukić, ki – ko ne dobi pomirjevala in uspavala – kliče mrtve in se je ob našem prihodu ravnokar pogovarjala z Edvardom Kardeljem. Violeta Tomić tudi na kliniki šestnajstkrat dnevno sklicuje seje odbora za kulturo in se potem prepira sama s seboj. Diagnoza: klinične motnje s škodljivim vplivom na okolico. Luka Mesec v glavnem miroljubno bere Kapital, ker pa obožuje zbrana dela ekonomističnih mislecev tipa Jože Mencinger, je očitno, da boluje za možgansko ahilovo peto. Trenutno je na Xanaxu in vodi.
Zaradi kroničnega pomanjkanja prostorov so v isti sobi Jerca Korče – bulimija, Lidija Divjak Mirnik – psihoza in Svetlana Slapšak – antroposhizofrenija, ki cele dneve “sa pesmama na usnama” prepeva bandiero rosso. Zato se je psiho stanje ostalih izjemno poslabšalo, Slapšakovo pa sta že nekajkrat fizično napadli. Osebje ne posreduje, ker je to lahko del terapije. V četrtem nadstropju so v treh izoliranih sobah Franc Trček, Jaša Jenull in Maša Kociper. Grez za enotno diagnozo – kronična norost.
V 5. nadstropju pa so definitivno neozdravljivi primerki, pravi direktor bolnice, ki hoče ostati anonimen. Tu so pod posebnimi varstvenimi pogoji Marko Bandelli, Marjan Šarec, Jože P. Damijan, Tanja Fajon in Spomenka Diklić.
Posebne psihiatrične enote pa še lovijo Alenko Bratušek, Zorana Jankovića, Matjaža Nemca in Janija Moderndorferja. Ta je na tej kliniki že bil, a je pobegnil tako, da se je delal primarija. Pravkar pa z Orbanovim kapitalom in večinskim vložkom poteka gradnja 6. nadstropja, kamor bodo kot posebej nevarne hospitalizirali novinarje in novinarke javne hiše, POP TV, Necenzuriranega in nekaj primerkov društva novinarjev s poudarkom na Gregorju Repovžu, Darijanu Koširju in Janezu Markešu.
Videl sem grozo in sem na alkoholu in travi…
Vinko Vasle