Danes sem se udeležil neke občinske proslave. Za temo tega prispevka sploh ni pomembno kje, še manj so pomembni akterji dogodka, ki ga opisujem in njihova imena in priimki. Toda realnost je naslednja.
Začetek občinske proslave je bil kar lep, sto učencev iz vseh šol, na območju občine, je zapelo slovensko himno. Ploskanja ni bilo, besedo pa je povzela uradna napovedovalka. Kasneje so mi povedali, da je novinarka Radia Slovenija, diplomantka Fakultete za družbene vede, doma v okolju, kjer se je občinska proslava dogajala. Takole je povzela besedo: “Himni se ne ploska, vabim pa vas, da zaploskate stotim učencem osnovnih šol iz našega območja.” In precej dolgo ploskanje se je zgodilo. Takoj sem načrtoval, da jo po proslavi vprašam, zakaj ploskanje himni ni dovoljeno.
Po že omenjeni občinski proslavi sem iskal uradno napovedovalko, da bi jo vprašal, kje je predpisano, da je ploskanje himni prepovedano. Nisem imel sreče, po občinski proslavi je odšla, pred uradnim sprejemom udeležencev. Sem pa zato na to temo kontaktiral uslužbenko občine, za katero sem ocenil, da se na to tematiko spozna. Njenega imena ne navajam, ker sem prepričan, da je bil njen odgovor na moje vprašanje iskren in pošten, čeprav povsem netočen. Na moje vprašanje, zakaj in kje je prepovedano ploskanje himni RS, mi je odgovorila, da je to prepovedano z zakonom. Kot dolgoletni poslanec DZ sem ji odgovoril, da to ne drži, da to preprosto ni res. Moja sogovornica mi je povedala, da tako izobražujejo tudi na protokolu RS, kjer naj bi predavali, da je ploskanje himni RS žalitev himne RS in RS?! Nobenega razloga nimam, da moji sogovornici ne bi verjel.
Ampak počakajmo, preko poslanske skupine SDS bom pridobil uraden podatek o tem, kaj o ploskanju himni RS mislil Vlada RS. Odgovor bo zanimiv. Z njim vas bom seznanil.
dr. Vinko Gorenak