Turistični bon(bon)i

Edvard Katič. foto: Arhiv Nova24TV

Januarja letos je žena prišla na dan z odlično idejo. Kaj če bi letos, ko bosta hčeri poleti vsaka na svojem koncu (poletni tabori za mlade ipd.), midva šla sama nekam za podaljšani vikend? Ne reci dvakrat! Za vikend v juliju sva tako rezervirala apartma v Bohinju, vsak v svoj koledar vnesla »zasedeno« in začasno pozabila na vse skupaj.

V obdobju od januarja do julija se je na račun korone seveda dogajalo veliko. Eden od ukrepov za omilitev posledic korone je bila na najino zadovoljstvo tudi uvedba turističnih bonov (vaucherjev). Z veseljem sva namreč ugotovila, da bova nastanitev lahko plačala kar z omenjenimi boni. Bolje se finančno sploh ne bi moglo iziti, pa še pozneje so nam zaradi ene od hčera, ki je zaradi odpovedi svojega letovanja nepredvideno prišla z nama, brez težav lahko ponudili večji apartma.

Glede na izkušnje s to našo ljubo državo Slovenijo priznam, da sem glede bonov pričakoval kup nevšečnosti, če že ne težav. Ali kaj z rezervacijo v povezavi z boni ne bo veljavno, mogoče ne bo kakšne povratne potrditve iz Finančne uprave RS ali pa bo samo kje kakšen droben tisk in ne bo šlo skozi zaradi tega ali onega. Nekaj bo zagotovo, sem si mislil in v glavi zavzeto preigraval črne scenarije.

Finančna uprava Republike Slovenije. Foto:STA.

Potem pa pridemo v recepcijo, povemo, da želimo unovčiti bone, in kaj se zgodi? Prijazna receptorka nam da na pult obrazec, na katerem je bilo treba izpolniti le nekaj osnovnih podatkov, se podpisati in to je to. Kaj? Tako enostavno pa to že ne bo šlo, trmasto vztrajam v svojih mislih. Zagotovo je kje kakšen kavelj. No ja, pomislim, vikend je še dolg in odjava bo že prinesla prebujenje.

Čas smo preživeli res lepo. Šli smo na sprehod okoli Bohinjskega jezera, se v njem tudi okopali, povzpeli smo se peš na Vogar, odkolesarili čez Srednjo vas, Bohinjsko Bistrico in se po čudoviti kolesarski poti ob reki vrnili v Ribčev laz itd. Ob tem pa smo se dogovorili tudi za skoke z jadralnim padalom, se pocrkljali s posebno šefovo večerjo z več hodi (po kateri sem vstal od mize sit), si namesto navadnih sposodili električna gorska kolesa, da sem lahko neposredno ugotavljal, zakaj nekdo plača nekaj tisoč evrov za nakup  kolesa »fensišmensi« (in ga seveda takoj uvrstil na svoj seznam nakupov za »nekoč, ko bo čas«) ter še kup drugih malih stvari.

Čez vikend smo tako v skupnem zapravili celo nekaj več denarja, kot bi ga sicer. Skok z jadralnim padalom bi verjetno počakal še kakšno leto ali dve, omenjena šefova večerja bi bila ali pa tudi ne, električna kolesa bi verjetno ostala kar navadna itd. Denar za spremljevalne dejavnosti smo tokrat porabljali bistveno laže, saj je namestitveni del stroškov z boni prevzela država.

Minister za gospodarstvo, Zdravko Pivalšek. Foto: STA

V Bohinj tudi sicer prihajamo kar redno. Zanimivo, da prav vsakokrat pomislim, le koliko časa bodo še ti travniki in njive ob jezeru ostali gradbeno nedotaknjeni. Na tihem upam da čim dlje, res pa verjetno tudi turizem potrebuje svoj razvoj. No, letos se ni bati, da bi nastanitvenih zmogljivosti primanjkovalo. Še več, govoril sem kar z nekaj ponudniki namestitev in prav vsi so se strinjali, da bi bilo brez bonov letos katastrofalno leto. Zakaj? Predvsem zato, ker ni turistov iz tujine.

Resnici na ljubo me kritike na račun turističnih bonov kar malo motijo. Da to ni vladni denar, ampak skupni, da bomo vse to enkrat morali vrniti, da niso zajeti vsi turistični ponudniki, temveč le prenočitve, da so lastniki kapacitet tako ali tako tujci in denar odteka iz države ipd. Tudi če je vse omenjeno res, smo še vedno preživeli čudovit vikend v Bohinju in zraven porabili še kar nekaj denarja, ki ga sicer sploh ne bi, ter tudi tako pomagali ponudnikom laže preživeti.

Kaj pa ob odjavi? So bili moji pomisleki resnični in je iz teme stopila zlobna država ter nas vse skupaj zafrknila z boni? Glej ga, zlomka, ni! Ob odhodu smo le poravnali druge stroške in se poslovili z lepimi spomini. Nobenih pasti, nobenih dodatnih zahtev, nobenih dodatnih sivih las.

Vlada, lahko prosim za turistične bon(bon)e tudi v prihodnjem letu?

Edvard Kadič