Ob aktualnih vesteh o dogajanju v levičarskih kulturnih krogih mi spomin zajadra v bližnjo preteklost. Vlada se je ukvarjala s problemi in jih reševala, na drugi strani pa smo spremljali skupine, ki so poskušale ta prizadevanja eliminirati. Edina njihova pogojno koristna dejavnost je bilo branje ustave. Seveda pogojno, če tega ne bi šli počet točno tja, kjer v tistem času ni bilo dovoljeno zadrževanje. Kakorkoli, da so bile njihove aktivnosti brez vsebin, dokazuje tudi dejstvo, da kljub branju ustave še danes ne razumejo.
Vesti prihajajo iz neke beznice v Ljubljani, ki so jo poimenovali Fotopub. V javni galeriji tega zbirališča perverznih veljakov smo lahko lansko leto videli poziranje golih moških in žensk, ki so si na glave poveznili vreče. To so imeli za kulturni dosežek kot je bil kulturni dosežek, ko je najeti Rus Peter Davidčenko pogoltnil živega netopirja. Javno torej z vrečami na glavi, obskurno mučenje živali pa z uvoženim perverznežem. Vse ostale sprevrženosti so se očitno dogajale v kleti te beznice, kjer so mučili dekleta, med njimi tudi mladoletnice, ki se ta čas izpovedujejo na Facebooku.
No, lastnik te za mnoge strašne kleti Dušan Jurij Smodej se je udeleževal tistih več kot dve leti trajajočih protestov, kjer so brali ustavo in se sklicevali na tam zapisane pravice, ki jih niso razumeli ali pa so jih zlorabili s sprenevedanjem. Kot so očitno zlorabili tista nesrečna dekleta, ki si še danes ne upajo stopiti do najbližje policijske postaje in prijaviti kršitve ustavne kategorije telesne nedotakljivosti. Najbrž se bojijo, da bo trenutna oblast legalizirala tudi dogajanje v tisti kleti. Kot je legalizirala nezakonito zasedbo zaprtega območja na Trgu republike, ki ga je varovala policija.
Levica se izmotava iz spirale laži
Kako se tudi ne bi bale, saj je evidentno, da se je njihov spolni predator družil z ljudmi, ki so po letošnjem volilnem dnevu zasedli oblastne položaje. Prej Slodejeva sodelavka Maiken Kores je zdaj sodelavka šefice zloglasnega Inštituta 8. marec Nike Kovač, na dan prihajajo sproščene fotografije Slodeja z aktualno ministrico za kulturo Asto Vrečko, tam blizu pa sta tudi izstopajoča člana Levice poslanec Miha Kordiš in minister Luka Mesec. Oba sta povezave sicer zanikala, a dan današnji je jasno, da je levičarska artikulacija v vseh oblikah ena sama laž.
Vsa ta srenja je več kot očitno prepletena. Zanikanja posameznikov in obsedno umikanje skupnih fotografij z javno dostopnih mest ne bi smelo ustaviti obširne in temeljite policijske preiskave. Žal je težko verjeti, da bo do tega tudi prišlo, saj so bile mnoge afere v preteklosti že pometene pod preprogo. Ne smemo pozabiti tiste največje doslej, ki se je dogajala s psi Saše Baričeviča na Oražmovi v Ljubljani. Tudi takrat policija ni opravila svojega dela, saj javnosti ni uspela prepričati, da je naredila vse, kar je v njeni moči, da bi bila slika jasna.
Pregon zoper partnerja takratne ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal znanega odvetnika Mira Senico, ki naj bi bil vpleten, pa je zastaral. Mnogi zato menijo, da je policija bolj naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi zabrisala, namesto zavarovala sledi, ki so vodile v vrh takratne politike. Ne pozabimo namreč; v času Aleša Hojsa je bilo na Ministrstvu za notranje zadeve veliko sprememb na bolje, trenutna ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar pa je stanje v policiji vrnila v megleno stanje, ki ga je vzpostavila Katarina Kresal.
Poslance nadomeščajo z interesnim združenjem
Nenormalni pokusi diskreditiranja opozicijskih poslancev, ker jih v določenem trenutku ni v dvorani, ki si ga je privoščila predsednica Urška Klakočar Zupančič, ni nič v primerjavi z vsebinskim dogajanjem v DZ. Ob tem, da se odrejajo glasovanja večine o odvzemu besede manjšini, se vse bolj uveljavlja beseda nekih obrobnih skupin, ki so sicer sodelovale v volilni kampanji (vredno preiskave od kod denar), nihče od njih pa ni kandidiral na volitvah. Namesto poslancev, ki so po ustavi predstavniki ljudstva, dobivajo vse več veljave tisti, ki so se za to sami razglasili. Pred dnevi je predsednica Državnega zbora z Niko Kovač sklenila sporazum o sodelovanju. To je tista Nika, ki vodi Inštitut 8. marec, ta pa ni nič drugega kot interesno združenje peščice ekstremnih feministk.
Empirični dokazi pričajo o tem, da s svojim načinom dela spreminjajo ustavno ureditev v neustavno stanje. Kako naj sicer razumemo nedavno objavo Nike Kovač, da so ona in njene prijateljice ter njihov kužek v Državni zbor vložile zakon. Če se razglašajo za civilno družbo in širše zastopnice ljudstva, bi morale za vložitev zakona zbrati pet tisoč podpisov. S tem civilna družba dokaže svojo legitimnost, ki je Nika ne more dokazati. Teh podpisov ni zbrala in jih tudi ni sposobna zbrati, zato gre za nezakonit postopek vlaganja predloga zakona.
Sicer gre za zakon, ki naj bi zagotovil brezplačna kosila v šolah, kar smo v Sloveniji že imeli. To je uzakonila prva Janševa vlada, ko je bil minister za šolstvo Milan Zver iz kvote Slovenske demokratske stranke. Naslednja, t.j. Pahorjeva vlada je to ukinila, na čelu ministrstva pa je bil Igor Lukšič iz Socialnih demokratov. Zgodbo Nike Kovač dela še bolj groteskno dejstvo, da je Slovenska demokratska stranka maja letos ponovno predlagala brezplačna kosila in polovico malice za učence in dijake, Nika pa je bila proti. Zdaj se vrla Nika promovira z materijo, ki jo je dobesedno ukradla od SDS.
Cerkev je ločena od države tudi zaradi tega, ker nima mandata volivcev. Tudi tako imenovane civilne družbe, razna politična društva in inštituti nimajo nobene podpore volivcev. Logičen sklep bi torej bil, da je treba tudi njih ločiti od neposrednega delovanja države. Poslanci v Državnem zboru so edini legitimni predstavniki ljudstva, ker so bili izvoljeni na volitvah. Prav zato jih je perverzno, protidržavno, nezakonito in tudi protiustavno izključevati iz političnega odločanja, vključevati pa uličarke. Pa vendar gredo stvari prav v to smer. Vredno razprav, mnogih interpelacij in parlamentarnih preiskav in še česa.
Dogajanje ni spontano
Težko si je zamisliti, da bi bilo dogajanje v Sloveniji spontano. Kot da bi bili nekakšen eksperiment. Kot relativno majhna država smo za to več kot primerni. Dovolj smo veliki za vzorec in dovolj majhni, da smo v tej fazi neopazni. Nika hodi po inštrukcije v Združene države, kjer se je brez kakršnekoli napovedi uvrstila na Obamov seznam šestdesetih najbolj vplivnih aktivistov. Ker gre obenem tudi za fundacijo, lahko sklepamo, da je Nikin inštitut od tam tudi financiran. Tudi George Soros ni daleč stran.
Stvari tečejo usklajeno in rutinirano. Barack Obama je tako kot Niko Kovač sprejel tudi Greto Thunberg in mnoge druge. Greta je tisto dekletce, ki je pustilo šolo in začelo na visoki stopnji predavati voditeljem celega sveta. V tej navezi gre za sociologijo in vpliv na odnos do okolja s pretvezo spreminja podnebja. Vedo, da to ni mogoče, lahko pa iz tega delajo lep donosen biznis. Podnebja ne bodo spremenili, ker se spreminja samo, spreminjajo pa naše statuse. Oni se bogatijo, nas pa siromašijo.
Visoki politiki vabijo aktiviste na uradne sprejeme. Nika Kovač je figura kot je Greta Thunberg, le obseg je pri Niki drugačen kot pri Greti. Pa ne mislim na obseg okrog pasu. Podnebni globalisti vplivajo na histerijo celega sveta, Nika in njeni pa le v Sloveniji. S svojimi propagandnimi ukrepi pogosto mnoge prepričajo, da so podnebne spremembe posledica vožnje otrok z avtomobili v vrtce in šole. Enako nas poskušajo prepričati, da je za vse, kar sami povzročajo, kriv Janez Janša in SDS. Zemlja pozna vročine in suše še iz časov, ko vsega tega ni bilo, Nikine feministke pa so nadomestile AFŽ.
Nazadnje je Nika Kovač označila jemanje drog za nekoliko nelegalno, vendar legitimno početje vsakega posameznika. Takle mamo.
Davorin Kopše