Avstrija je za koroško regijo kot obmejno območje pomemben zaposlitveni cilj. Sicer ni natančnih podatkov, koliko je na Koroškem dnevnih in tedenskih migrantov, za celotno Slovenijo pa velja ocena, da je v sosednji Avstriji zaposlenih okoli 25 tisoč Slovencev, od tega se število dnevnih oziroma tedenskih migrantov vrti okoli 14 tisoč.
Korošci imajo v tej številki svoj delež in zaposlitev onstran meje znatno zmanjšuje brezposelnost v vseh dvanajstih občinah koroške regije. Seveda so izkušnje z delom v Avstriji precej različne, mnogi koroški dnevni migranti vedo povedati, da tam čez nikakor ni z rožicami postlano in je večinoma trdo prigarana plača, sicer večja, kot bi jo dobili v Sloveniji. Na drugi strani pa dnevni migranti že nekaj let bijejo bitko s slovensko državo glede neenakopravne dohodninske obravnave, od letošnjega leta dalje pa je z novo zakonodajo še avstrijska vlada udarila po žepu slovenske dnevne migrante, saj dobivajo manjše otroške dodatke.
Diskriminiranih več kot 10 tisoč slovenskih otrok
To krivico je hitro spoznala evropska poslanka Romana Tomc, ki je tak ukrep Avstrije označila kot diskriminatoren, kajti, če delavci plačujejo prispevke v avstrijski socialni sistem, morajo tudi imeti enake koristi. V Evropskem parlamentu je sprožila zelo široko in odmevno akcijo in skupaj z nekaterimi drugimi evropskimi poslanci uspela doseči, da je Evropska komisija Avstriji zaradi diskriminatorne zakonodaje izdala opomin. Romana Tomc pravi: “Postopek sedaj teče in upam, da se bo končalo tako, da bo več kot 10 tisoč slovenski otrok in staršev dobilo nadomestilo, ki jim pripada.”
Za kaj gre? Avstrija je z zakonom bistveno zmanjšala otroške dodatke zaposlenih v Avstriji, ki sicer prihajajo iz drugih držav Evropske unije. Doslej so bili otroški dodatki enaki za vse, ne glede na to, kje ima delavec stalno prebivališče oziroma kje prebiva njegov otrok. Po novem pa višino otroških dodatkov določajo življenjski stroški države, kjer dnevni migrant dejansko prebiva. Res je, da bodo avstrijska podjetja na ta način precej privarčevala, vendar ravno toliko, kolikor so slovenski dnevni migranti zaradi tega oškodovani. Za Slovence, ki delajo preko meje, pa ti zneski niso zanemarljivi.
Avstrija brez sramu krši evropske norme
Avstrija je s to potezo kršila evropsko zakonodajo. Ko je Romana Tomc o tem spraševala Evropsko Komisijo, je pristojna komisarka odgovorila, da veljavna direktiva o koordinaciji sistemov socialne varnosti določa skupna pravila za izplačilo družinskih prejemkov delavcem, zaposlenim v drugi državi članici. Po veljavnih pravilih so mobilni delavci upravičeni do enakih otroških dodatkov kot lokalni delavci, ne glede na kraj stalnega prebivališča otroka. Po mnenju Komisije ta pravila temeljijo na načelih enotnega trga, iz katerega izhaja, da se morajo za enake vplačane prispevke iz dela, pridobiti in uporabljati enaki prejemki. Komisija je podala jasno sporočilo, in sicer, da Pogodba prepoveduje vsakršno neposredno ali posredno diskriminacijo delavcev na podlagi državljanstva.
Zaradi aktivnosti Tomčeve je Evropska komisija nedavno izrekla Avstriji uradni opomin, kar pomeni, da je Komisija dala Avstrij hkrati tudi možnosti, da se odzove in svojo diskriminatorno zakonodajo odpravi. Evropska komisija pa lahko na državo članico naslovi opomin dvakrat in v kolikor se Avstrija ne bo odzvala ali pa njeno obrazloženo mnenje ne bo ustrezno, pa se lahko Komisija odloči za sprožitev tožbe. Glede na civilizacijske norme, ki veljajo v Evropi, pa Avstrija v morebitnem sporu nima velikih možnosti.