Državni zbor potrdil ambiciozna proračuna slovenskega razvoja, naravnana v dobrobit ljudi: Toliko ta država še ni investirala!

Državni zbor (Foto: STA)

Državni zbor je včeraj pozno zvečer potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki bosta še vedno občutila posledice epidemije covida-19. Poraba bo prihodnje leto s 13,47 milijarde evrov še nekaj višja kot letos, nato pa se bo leta 2022 znižala na 12,60 milijarde evrov. Ob obetih okrevanja gospodarstva se bo primanjkljaj postopoma zniževal.

Medtem ko so letos prihodki proračuna zaradi upada potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij kot posledice epidemije načrtovani zgolj nekaj nad devetimi milijardami evrov, vlada v prihodnjih letih spet pričakuje postopno rast.

Leta 2021 naj bi tako prihodki dosegli 10,72 milijarde evrov, leta 2022 pa 11,01 milijarde evrov. Tudi v prihodnjih letih bo še dovoljeno odstopanje od fiskalnega pravila in proračuna še vedno predvidevata primanjkljaj, vendar se bo postopno zniževal – na 5,6 odstotka BDP v letu 2021 ter na 3,1 odstotka BDP v letu 2022. Proračunski dokumenti so izrazito razvojno naravnani, tudi na račun večjega obsega evropskih sredstev, so v razpravi zatrjevali predstavniki vlade. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da se ob padcu potrošnje prebivalstva v letu 2020 povečuje potrošnja države. “Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta torej investicijska in na drugi strani skrbita za blaginjo ljudi,” je zatrdil v torek. Poslanci koalicije so tem besedam pritrjevali. “Vsi višji odhodki so usmerjeni v ljudi, v delujoče gospodarstvo, v ohranitev delovnih mest in v stabilno zdravstvo,” je dejal Marko Pogačnik (SDS).

Poslanec SDS Marko Pogačnik (Foto: SDS)

Bolj kritični so bili v opoziciji. V luči epidemije so si želeli predvsem več denarja za investicije v zdravstvo in gradnjo domov za starejše, zaradi šolanja na daljavo so predlagali tudi več naložb na področju izobraževanja. Predvsem pa so bili kritični do zadolževanja, ki se v skladu s prav tako danes sprejetim zakonom o izvrševanju obeh proračunov zvišuje. Država se bo lahko leta 2021 zadolžila za 6,7 milijarde evrov, leta 2022 pa za 4,2 milijarde evrov.

Andreja Zabret (LMŠ) je opozarjala, da proračun ni samopostrežna trgovina, Igor Peček (LMŠ) pa je dejal: “Zavedamo se, da brez zadolževanja ne bo šlo, a skrbi nas, da ne vemo, za kaj bomo ta denar trošili in kako ga bomo vračali.”

Država še vedno zadolžena pod povprečjem EU
Vlada je povečanje zadolževanja pojasnjevala s potrebo po financiranju odhodkov, povezanih s preprečevanjem širjenja novega koronavirusa in zdravljenjem ljudi. Že prihodnje leto bo država odplačala za 3,7 milijarde evrov dolga, je povedal Šircelj. Tako kot predsednik vlade Janez Janša je poudaril, da dolg države ostaja pod povprečjem EU. Delež dolga v BDP se bo z letošnjih 82,4 odstotka do leta 2022 znižal na nekaj nad 79 odstotkov.

Z robustnim pristopom k obvladovanju ekonomskih in socialnih posledic epidemije bomo nadaljevali tudi v naslednjih dveh letih,” je v torek poudaril Janša. Napovedal je rast obsega investicij, pri čemer bodo pomembno vlogo igrala evropska sredstva, tako iz sklada za okrevanje in odpornost kot tudi iz naslednjega sedemletnega finančnega okvira EU.

V opoziciji sicer menijo, da se na denar iz EU ne bi smeli preveč zanašati. Čeprav bo iz različnih skladov EU v naslednjih letih na voljo precej denarja, ga bo mogoče koristiti zgolj pod določenimi pogoji in nikakor ne bo zastonj. Matjaž Han (SD) je opozoril, da je dostopnost tega denarja odvisna tudi od naše pozicije v EU, na katero pa imajo vladne odločitve in dejanja velik vpliv.

Toliko država še ni investirala
Za investicije je v vsakem od prihodnjih dveh let predvidenih približno dve milijardi evrov. “Toliko Slovenija do sedaj še ni investirala,” je dejal finančni minister. Izpostavil je vlaganja v železnice in ceste, pa tudi v zdravstvo, domove za starejše, kulturo, okolje in športno infrastrukturo. Pričakuje, da bodo pri investiranju aktivne tudi občine.

Minister za finance Andrej Šircelj (Foto: STA)

DZ je proračuna sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter poslancev SNS in narodnosti. Pred tem so med več kot 100 vloženimi dopolnili k obema dokumenta dovolj glasov dobili štirje – trije poslancev SNS in eden poslancev koalicije, skupaj vredni šest milijonov evrov.

Sara Kovač