fbpx

Kaj bodo imele občine od 10,5 milijarde evrov?

Slovenija je izpogajala rekordnih 10,5 milijarde evrov iz celotnega evropskega finančnega svežnja. Poraja se vprašanje koliko bodo imele od tega lokalne skupnosti in za kaj bodo sredstva lahko porabili.

Prav tako se tudi pojavlja zaskrbljenost, da so postavljene prioritete, ki jih manjše lokalne skupnosti ne bodo mogle zasledovati. “V novi finančni perspektivi je veliko prioritet, ki jih je vlada določila in jih bo na lokalnem mikronivoju težko udejanjit. Načeloma se strinjam, da je 60% sredstev potrebno vložiti v inovacije in tehnološki preboj, ampak ko pogledate strukturo 212 občin in njen potencial, potem boste hitro videli da je tukaj kar nekaj ukrepov, ki jih lokalne skupnosti ne bodo mogle uporabiti,” je za net-tv povedal direktor ZRS Bistra Ptuj Dr. Štefan Čelan.

Pri črpanju sredstev ostaja veliko neznank , saj je nabor projektov veliko večji kot je na voljo sredstev. Prav tako ni popolnoma znano tudi komu bodo sredstva prioritetno namenjena – ali udejanjanju državnih projektov ali lokalnih, navajajo na net-tv. “Ti strateški dokumenti še niso dokončno usklajeni. Imamo izredno velik nabor projektov. V Brdu pri Kranju je bilo predstavljenih za 11 milijard projektov s strani Vlade in za 11 milijard projektov iz strani lokalnih skupnosti. Zato se tukaj postavlja vprašanje ali bodo sredstva namenjena državnim projektom ali lokalnim,” je nadaljeval Čelan.

Andrej Čuš, svetnik MO Ptuj, ki je nedavno postal tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, vidi veliko priložnost v načrtu za okrevanje in krepitev gospodarstva predvsem manjših lokalnih skupnostih. “Dve milijardi evrov nepovratnih sredstev in 3 milijarde evrov povratnih sredstev je stvar politične odločitve kaj, koliko in komu. Seveda pa potrebujemo “Ready to Go” projekte, ne pa da filozofiramo in rešujemo svet, sami pa ne vemo kaj bi s tem. Država bo podprla trajnostno zelene projekte, tudi digitalno in krožno gospodarstvo, zagotovo pa morajo biti lokalne skupnosti proaktivne in imeti v predalih pripravljene projekte za črpanje teh sredstev,” je za net-tv povedal državni sekretar Andrej Čuš.

Dejstvo je, da manjše občine težko sledijo prioritetam trajnostnega in visokotehnološkega razvoja, saj marsikje nimajo niti osnovne infrastrukture. Čuš vidi tukaj priložnost ravno v manjših lokalnih skupnostih, ki se pogosto bolje in hitreje razvijajo kot večje občine. “Haloze so že priznane kot problemsko obmejno območje in znotraj zakona o skladnem regionalnem razvoju so lahko projekti bolj podprti v kolikor so seveda pripravljeni. Iz izkušenj, ki jih imam iz terena, lahko potrdim, da se manjše lokalne skupnosti zelo dobro razvijajo in celo povišujejo število prebivalcev ter izboljšujejo kakovost življenja v občinah.

Minister za razvoj, strateške projekte in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je poudaril, da je cilj, da se sredstva najprej skrbno načrtujejo, da se zagotovi gospodarna poraba in tudi učinkovito upravljanje ter da gredo sredstva k vsebinam, ki bodo imela dodano vrednost za ljudi, kar pomeni, da bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov.

Spodnje Podravje