Policija je z večjo zamudo objavila podatke o prijetih nezakonitih migrantih v letu 2022. Prijeli so jih kar 32.042, kar je bilo 3,14-krat več kot v letu 2021, ko so jih prijeli 10.198. Hkrati je lani kar 31.447 migrantov ob prijetju povedalo, da bodo dali prošnje za azil, kar je bilo 5,56-krat več kot leto prej, ko je bilo teh le 5650.
Že iz uvodnih podatkov je razvidno, da se je lani politika do nezakonitih migrantov močno spremenila. Povezano je bilo z novo vlado, saj je Robert Golob migrantom kar javno sporočil, da so za njih meje odprte, nato so začeli še z odstranitvijo ograje ob meji.
Potrjeno je tudi, da se je prihod migrantov po začetku odstranitve ograje močno povečal. Z odstranitvijo so začeli julija. Tega meseca je mejo prestopilo 2290 migrantov, avgusta 3088, septembra 4546, oktobra 6040, novembra 5319 in decembra 4524. V večini primerov okoli 5-krat več kot lani v enakih mesecih.
Dejstvo, da je večina migrantov napovedala podajo prošenj za azil, pa pomeni, da jih policisti niso smeli vrniti v državo, iz katere so vstopili v Slovenijo, večinoma so vstopali s Hrvaške. Hkrati so morali s prijetimi opravljati številne postopke, zagotoviti prevajalce, jim nuditi prehrano in zdravstveno oskrbo, nato pa jih še odpeljati v azilni dom v Ljubljano.
Tretjina prijetih na območju PU Novo mesto
Na območju novomeške policijske uprave, ki pokriva Belo krajino, Dolenjsko in Posavje, so lani prijeli 10.584 migrantov (leto prej 2597). Več kot polovico (17.737) nezakonitih migrantov pa so prijeli na območju koprske policijske uprave.
Državljanstva večinoma brez dokazil
Med prijetimi se jih je največ izreklo za državljane Afganistana (5958), Burundija (5420), Indije (3896), Pakistana (2339), Bangladeša (2006), Rusije (1886), Kube (1476), Iraka (1447) in Turčije (1029). Vendar pa je policija za naš portal že pred tem potrdila, da je večina prijetih brez osebnih dokumentov, zato kot državljanstvo prijetega zapišejo tisto, kar jim prijeti pove, da naj bi bil. Tuje države so v Slovenijo lani vrnile 427 migrantov (leto pred tem 248). (vir)
Vse to je za slovensko policijo izredno obremenjujoče, za državljane pa pomeni tudi visoko varnostno tveganje, saj ne vemo, kdo so prišleki. Za davkoplačevalce to pomeni tudi visoke stroške. Koliko točno nas je lani to stalo, trenutno še preverjamo.
Za migrante iščejo nastanitve
Ob vsem tem je vladni urad za oskrbo in integracijo migrantov včeraj objavil poziv za informativno zbiranje ponudb za nastanitvene kapacitete v javni ali zasebni lasti za nastanitev migrantov (vir). Med drugim povprašujejo tudi po nastanitvenih objektih za več kot 100 oseb, pogoj je, da skupna površina objekta obsega najmanj 450 kvadratnih metrov.
To so objekti z opremljenimi sobami za maksimalno šest oseb in toaletnimi prostori, prostorom za razdeljevanje hrane, s prostori za zaposlene in recepcijo ter prostorom za preventivne zdravstvene preglede in nekaj parkirnimi prostori.
Zbirajo tudi informacije o stanovanjih, velikosti vsaj 30 kvadratnih metrov v večstanovanjskih stavbah, pri čemer naj bodo vsaj štiri stanovanja na istem naslovu. Tudi ta iščejo z opremljeno kuhinjo, posteljami in kopalnico. Ob vseh teh šokih je policija precej oklestila poročanje, tudi pričakovanja v prihodnje so izločili iz poročila. Hkrati pa vladi naklonjeni mediji že poročajo o “prebežnikih” in ne nezakonitih migrantih, kar dejansko so. Beseda “prebežniki” pa je skladna z Marakeško deklaracijo, ki jo Golobova vlada očitno izvaja v celoti.