Slovenija v samem vrhu po plačilu okoljskih dajatev

Slovenija je v vrhu držav članic Evropske unije in Evrope po zbranih dajatvah iz okoljske takse. Podatki za leto 2018 kažejo, da v Sloveniji kar 9,4 odstotka vseh zbranih prihodkov iz naslova davkov in socialnih prispevkov predstavljajo okoljske dajatve.

Po podatkih Evropskega statističnega urada (Eurostata) je povprečje v EU 6,0 odstotka. Več prihodkov iz okoljskih dajatev od Slovenije zberejo le še v Latviji (10,9 odstotka), Bolgariji (9,8 odstotka) in Grčiji (9,5 odstotka). Najnižje okoljske dajatve imajo na Švedskem (4,8 odstotka), v Nemčiji (4,5 odstotka) in v Luksemburgu, kjer tovrstnimi davki in prispevki zberejo 4,4 odstotka vseh davkov in prispevkov. V Veliki Britaniji, ki ni več članica EU, s temi dajatvami zberejo 7 odstotkov, v Švici 6,2 in na Norveškem 5,5 odstotka vseh davkov in prispevkov, ki se zlijejo v državni proračun.

Če pogledamo še naše sosede, v Italiji z okoljskimi dajatvami zberejo 7,8 odstotka vseh davkov in prispevkov, na Hrvaškem 9,3 odstotka (nekoliko manj kot v Sloveniji), v Avstriji 5,4 odstotka in na Madžarskem 6,3 odstotka vseh davkov in prispevkov. Iz tega sledi, da so slovenska podjetja davčno izredno in nadpovprečno obremenjena s plačevanjem okoljskih dajatev, prek njih pa tudi vsi državljani.

Imamo 5.092 plačnikov okoljskih dajatev
Iz poslovnega poročila Ajpesa za leto 2018 je razvidno, da je v tem letu 5.092 plačnikov okoljskih dajatev predložilo 23.488 obračunov okoljskih dajatev, kar je 17 odstotkov manj kakor leto prej. Glavni vzrok za zmanjšanje števila obračunov okoljskih dajatev je bila ukinitev plačevanja okoljske dajatve za izrabljena motorna vozila maja 2018.

Okoljske dajatve so v največji meri prihodek državnega proračuna. V letu 2018 se je na te račune steklo 142.250.904 evre davkov. Okoljski dajatvi za odvajanje odpadnih voda in odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so javna infrastruktura, pa sta prihodka občin, kjer se odpadna voda odvaja oziroma odpadki odlagajo. V občinske proračune se je iz tega vira steklo 25.364.465 evrov. Skupno je bilo to, če seštejemo dajatve v državni in občinske proračune, 167.615.369 evrov davkov. Okoljske dajatve se plačujejo po osmih uredbah, ki so bile sprejete na podlagi krovnega zakona.

Največ iz onesnaženja zraka z emisijo CO2
Največji prihodki so bili iz okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, ki znašajo 138.018.520 evrov, kar gre neposredno v državni proračun. V strukturi javnofinančnih prihodkov to predstavlja 0,8-odstotni delež. V letu 2018 so bili ti prihodki za 3,9 odstotka višji kakor leta 2016. V Sloveniji je kar devet različnih uredb in toliko različnih vrst okoljskih dajatev, katerih višina in obračunavanje se pogosto spreminjajo. Še do leta 2018 jih je bilo osem.

Zelo zbirokratiziran sistem
Za tiste, ki plačujejo, sistem nikakor ni enostaven. Stvari se pogosto spreminjajo, birokracije je izredno veliko. Zato je tudi zelo težko pridobiti podatke, kolikšne dajatve se ta čas plačujejo po posameznih delih oziroma odredbah. Kot primer spreminjanja pravil navedimo konec leta 2018 spremenjeno uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. S spremembo so na novo uredili vodenje evidence o dajanju nagrobnih sveč na trg. Proizvajalci in pridobitelji nagrobnih sveč morajo po novem voditi ločeno evidenco o dajanju elektronskih nagrobnih sveč in drugih nagrobnih sveč na trg.

Konec leta 2018 je bila sprejeta tudi nova uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme. Bistvena sprememba se nanaša na vodenje evidence o dajanju električne in elektronske opreme na trg v Republiki Sloveniji. Proizvajalci (vključno s pridobitelji in uvozniki) in pooblaščeni zastopniki morajo voditi evidence o dajanju na trg šestih razredov električne in elektronske opreme ter prenosnih baterij in akumulatorjev.

Nad plačevanjem teh dajatev bedi Finančna uprava RS (Furs), ki opravlja tudi nadzor nad izvajanjem devetih uredb o okoljskih dajatvah. V letu 2018 so inšpektorji skupno opravili 25 inšpekcijskih nadzorov, nato še 33 dodatnih kontrol. Skupno so ugotovili nekaj manj kot pol milijona evrov dodatnih obveznosti, ki niso bile plačane.

Kdo plačuje dajatve?
Prek cen jih plačujejo vsi uporabniki, saj so davki in prispevki vedno vključeni v končno ceno. Tisti, ki morajo zbrane dajatve vplačati v državni proračun in jih nadzira Furs, pa so proizvajalci ali prodajalci prej naštetih izdelkov in upravljavci odlagališč in podobno. Zdaj je tudi bolj jasno, zakaj so nekatere postavke na računih za vodo oziroma komunalo natančno razčlenjeni. Posebej so označene različne takse, ki jih plačujemo v končnem znesku. Zato pri tolikšnih dajatvah ne moremo zamahniti z roko, saj vse to na koncu plačamo državljani. Ob tem dodajmo, da se podjetja in samostojni podjetniki, ki od nas v imenu države pobirajo različne takse in druge dajatve, pri tem soočajo tudi s številnimi administrativnimi bremeni. Birokracija jim ne prizanaša.

Okoljska dajatev za odpadno embalažo
Preverjali smo nekatere dajatve, med njimi za odpadno embalažo, kar zadeva vse nas. To dajatev plačujejo podjetja, ki dajejo embalažo ali embalirano blago na trg. Višina okoljske takse je 0,0017 evra za kilogram embalaže. Poleg tega plačajo še letno nadomestilo zaradi vodenja evidenc zavezancev za plačilo okoljske dajatve, ki znaša 33,38 evra.

Nadalje morajo za kilogram embalaže iz PVC plačati 2,55 evra. To se vodi pod »plastika iz drugih snovi« za plastične materiale, kot so PET, PE, PS, PP in podobno. Letno nadomestilo v tem primeru znaša še 8,35 evra.

Za vse to morajo v podjetjih voditi evidenco o dajanju embalaže na trg ločeno po vrsti in količini embalaže, za katero je nastala obveznost za obračun okoljske dajatve.

Vida Kocjan