fbpx

Zakaj bi morale biti pravice živali urejene v zakonu o zaščiti živali in ne v stvarnopravnem zakoniku

Foto: iStock

Spremembe stvarnopravnega zakonika so prinašale nekatere zelo slabe rešitve, zato zakona v SDS niso mogli podpreti. Določilo o živalih kot čutečih bitjih bi namreč morali vnesti v področni zakon o zaščiti živali. Ocenili so namreč, da določilo brez širših zakonodajnih sprememb, s katerimi bi v celoti prenovili status živali, ne bo imelo učinka.

Živali, s katerimi sobivamo, so čuteča bitja z vrsto specifičnih potreb, ki jih moramo spoštovati in upoštevati, če jim želimo omogočiti dostojno življenje brez trpljenja. V Slovenski demokratski stranki si vseskozi prizadevajo za osveščanje, informiranje in tudi za izobraževanje, da bi tako dolgoročno preprečili neodgovoren odnos do živali.

Na področju zaščite živali je bila vedno močno dejavna civilna družba, kar v SDS absolutno podpirajo. Prav tako so vedno podpirali zakonodajo, ki je šla v smeri ustrezne zaščite živali, tako so na primer podprli tudi spremembe zakona o zaščiti živali, ki je ustrezno naslavljal tiste težave, o katerih so poročali s strani civilnih iniciativ, različnih zavetišč, ipd., prav  tako so nedavno v luči varstva in zaščite živali predlagali spremembe zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih, s katerimi bi omejili uporabo pirotehničnih izdelkov, saj se zavedajo škodljivega vpliva le-teh na ljudi, živali in okolje. Toda predlagane rešitve takrat niso bile sprejete.

Določilo v stvarnopravnem zakoniku ne bo imelo učinka na pravice živali – to bi morali urediti s širšimi zakonodajnimi spremembami
Ob sedanjih glasnih nasprotovanjih in nestrinjanjih na družbenih omrežjih s tem, da so poslanke in poslanci SDS glasovali proti spremembam zakona o stvarnopravnem zakoniku, pa pojasnjujejo, da so v poslanski skupini SDS bili mnenja, da je treba določilo o živalih kot čutečih bitjih vnesti v področni zakon o zaščiti živali. Tudi na odboru za pravosodje so člani poslanske skupine SDS poudarili, da “podpiramo opredelitev živali kot čutečih bitij, obenem pa izražamo pomisleke glede smiselnosti uvrstitve takšne določbe v Stvarnopravni zakonik.” Ocenili so namreč, da določilo brez širših zakonodajnih sprememb, s katerimi bi v celoti prenovili status živali, ne bo imelo učinka. To še zlasti v luči drugega odstavka istega člena, kjer je bila sprejeta določba, da se za živali uporabljajo določila tega zakona, ki urejajo premičnine stvari. V predlaganih spremembah stvarnopravnega zakonika so bila mnoga določila, povezana z vsebinskimi spremembami na področju etažne lastnine in instituta neposestne zastavne pravice, ki pa so po njihovem mnenju sporna z vidika varstva lastnikov etažne lastnine.

Ob tem so opozarjali, da bi lahko predlagane spremembe glede neposredne izvršljivosti sporazuma o neposestni zastavni pravici privedle do izigravanja upnikov, kot so to nedavno omogočala oziroma omogočajo nekateri instituti stvarnega in insolvenčnega prava. Predlagane rešitve na omenjenem področju ne gredo v korist lastnikov stanovanj ali nepremičnin, skupaj s solastnino teh objektov oziroma ne gredo v zaščito prava neukega lastnika stanovanj, ki je v etažni lastnini tudi solastnik skupnih funkcionalnih zemljišč.

Ker so spremembe stvarnopravnega zakonika prinašale nekatere druge slabe rešitve, zakona nismo mogli podpreti. V poslanski skupini SDS smo tako predvsem glasovali proti spremembam določil v zvezi s spremembami glede neposredne izvršljivosti sporazuma o neposestni zastavni pravici, ne pa proti temu, da so živali čuteča bitja,” še pojasnjujejo v Slovenski demokratski stranki.

Hana Murn