fbpx

Novi zakon o RTV je precej jasen. Vse to je le izgovor, da se zamenjajo “vsi po vrsti”

Žiga Turk (Foto: STA)

Bliža se usoda treh referendumov, o katerih bomo odločali konec meseca, kampanja pa se je že začela. 27. novembra bo dan, ko bodo volivci odločali o treh pomembnih zadevah, in sicer o zakonih o vladi, Radioteleviziji Slovenija in dolgotrajni oskrbi. Sprememba družinskega zakonika je bila s strani DZ že drugič potrjena.

Spletni portal Domovina se je v svojem članku osredotočil na medijsko najbolj izpostavljenega, in sicer referenduma o RTV, za katerega se zdi, da je bil tudi v prvem planu Golobove vlade, saj so mu namenili največ pozornosti od izvolitve, ključna sprememba pri noveli pa je želja po menjavi jedra, ki je povsem politično motivirano. Domovina je v svojem zapisu jasno ugotovila, da se bo s spremembo politični vpliv samo zamaknil izven polja transparentnosti v imenovanje prek sekundarnih organov.

Vlada je predlagala, da bi po predlogu novele zakona o Radioteleviziji Slovenija upravljanje in nadzor namesto programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV Slovenija. Zaposleni bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, preostalih 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, varuh človekovih pravic in Nacionalni svet invalidskih organizacij. Petčlanski finančni odbor bi po predlogu deloval kot posvetovalno telo, ki bi ga vodili štirje člani uprave s predsednikom uprave na čelu. Mandat članov zdajšnjega programskega in nadzornega sveta bi z dnem uveljavitve novele prenehal, z delom bi nadaljevali do ustanovitve sveta, torej najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi novele.

“Avantgarda” naroda (Vir: Facebook)

Kako bi bilo torej po noveli videti vodstvo?
Če so člani sveta delavcev odraz tega, kar si zaposleni na RTV želijo v prihodnosti, imamo na voljo kar nekaj levičarskih aktivistov in agitatorjev, ki bi prišli med teh izbranih šest. Med njimi Domovina izpostavi Ilinko Todorovski, nekdanjo varuhinjo gledalčevih pravic in domnevno pripadnico Udbe kot stalni občasni vir Službe državne varnosti. Na seznamu je tudi Sašo Hribar, ki je na RTV že inventar, pri kampanji pa se je očitno močno povezal tudi z Inštitutom 8. marec, njegovo poslanstvo je namreč prav levičarsko agitatorstvo, omenjajo pa tudi člana programskega sveta Gregorja Drnovška, novinarja notranjepolitične redakcije, ki je v zadnjem času poskrbel za marsikatero razgreto sejo programskega sveta z bolj ali manj razumnimi očitki vodstvu RTV.

Nekdanja varuhinja Ilinka Todorovski, ki uporablja dvojne vatle. (Foto: STA)

Naslednji “izbrani” član bo oseba, ki bo stopila v predsedniške čevlje, sodeč po “javnomnenjskih” raziskavah MSM vse kaže na Natašo Pirc Musar, ki venomer ponavlja, da je “neodvisna” in “sredinska” in mogoče bi javnost še verjela, če ji vidne podpore ne bi izkazali v Golobovi Svobodi in tudi Zoran Janković sam v svojem nedavnem prokomunističnem govoru pri Sv. Urhu, ki se ga je udeležila tudi NPM in počastila z aplavzom.

Nataša Pirc Musar in Zoran Janković

Naslednja je Slovenska akademija znanosti in umetnost, katere nepolitičnost je le privid, sploh ko omenimo člane komisije npr. Tineta Hribarja, Renato Salecl, Milana Dekleva idr. Del odmika od politike, ki ga predstavlja Nacionalni svet za kulturo, je prav tako le privid, saj sedemčlanski nacionalni svet za kulturo imenuje državni zbor aktualna politika za obdobje pet let.

Institucije pod vodstvom nekdanjih komunistov pridejo v ospredje
Olimpijski komite Slovenije, katerega vodstvo je bilo od nastanka politično, odkar je predsedniško funkcijo zasedel pokojni Janez Kocijančič, nekdanji član zveze komunistov, minister v vladi Staneta Kavčiča, tretji predsednik Združene liste socialnih demokratov pred Borutom Pahorjem itd. Prav nič politično povezan ni niti sedanji predsednik OKS Bogdan Gabrovec, ki je veljal za Kocjančičevo desno roko. Letos ima OKS volitve in med kandidati je denimo tudi nekdanji predsednik SD Igor Lukšič. Torej govoriti, da je ta funkcija in njena posledična moč imenovanja delegata v novonastali svet RTV, če se uveljavi novelo zakona, brez povezav s politiko, ne drži.

“Kar se tiče RTV SLO, si je potrebno natočiti čistega vina. Leta in leta je to televizijo vodil nekdanji šef Komunistične partije Slovenije. Gospod Janez Kocjančič je bil predsednik programskega sveta,” so bile besede nekdanjega ministra Aleša Hojsa, ki je poudaril vsem znano dejstvo.

Naslednje delegate izberejo Informacijski pooblaščenec, ki ga za mandat imenuje Državni zbor Republike Slovenije na predlog predsednika Republike Slovenije in Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja kot svoje posvetovalno telo, na katerega ima ponovno vpliv minister za okolje, aktualni član vlade. Ostane še NVO Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), ki prostovoljno združuje reprezentativne in druge invalidske organizacije, delujoče na državni ravni v Republiki Sloveniji. Politika kot sofinancirajoča logično ponovno ni brez vpliva na odločitve.

Torej iz vsega zapisanega in jasnega bi po uveljavitvi novele 17-članski svet sestavljal:

  • pet predlaganih s strani organov, ki jih neposredno imenuje politika,
  • šest voljenih s strani zaposlenih na RTV,
  • dva neposredno voljena v manjšinskih skupnostih,
  • dva prek SAZU in OKS, kjer je politična pristranskost zgodovinsko izpričana,
  • eden prek invalidske organizacije.

Programski svet sestavlja 29 članov:

  • dva člana sta iz manjšinskih skupnosti,
  • enega člana imenuje Slovenska akademija znanosti in umetnosti,
  • dva člana imenuje predsednik republike na predlog registriranih verskih skupnosti,
  • tri člane izvolijo izmed svoje sredine zaposleni v RTV Slovenija na neposrednih volitvah, tako da so zastopane informativna dejavnost, kulturno umetniška dejavnost in tehnika,
  • pet članov imenuje državni zbor na predlog političnih strank, pri čemer mora v največji možni meri upoštevati zastopanost strank v državnem zboru,
  • šestnajst članov imenuje državni zbor na predlog gledalcev in poslušalcev programov RTV Slovenija; univerz in fakultet ter društev, zvez društev oziroma njihovih organizacij zlasti s področja umetnosti, kulture, znanosti in novinarstva ter drugih organizacij civilne družbe.

Politika tako iz dobrih 17 odstotkov “svojega” kadra (pet članov iz strank pri 29 članih) dobi skoraj 30 odstotkov (pet članov prek organov pri 17 članih) v upravljavskem svetu, ki naj bi bil sedaj manj političen. Pri tem je treba upoštevati, da je imenovanje tudi sedaj nazivno neodvisnih lahko pod močnim političnim pritiskom. To pri zmanjšanju števila članov lahko pomeni, da bo politika prek sekundarnih organov vplivala na izvolitev še pet drugih članov in si tako zagotovila večino v novem svetu.

Kot so zapisali na portalu Domovina, je jasno, da gre le za zamik političnega vpliva izven polja transparentnosti v imenovanje prek sekundarnih organov vsaj neposredno predlaganih iz politično določenih funkcij, s spremembo, da niti ni potrebno glasovanje v DZ. Svoje predstavništvo izgubijo verske skupnosti, manjšinski skupnosti in SAZU so na istem. Poveča pa se moč zaposlenih in njihovo notorično samoupravljanje. Namesto 16 članov, ki bi jih transparentno potrdil Državni zbor, dobimo dva dodatna predstavnika, ki zastopata šport in invalide.

“… v resnici pa gre samo za to, da imajo izgovor, da zamenjajo vse po vrsti,” komentira dr. Žiga Turk.

Ana Horvat