Objavljamo zapis Cicibanova subverzija z bloga Petra Štrovsa – “oslikarstvuinšečem”, ki ponuja alternativen pogled na primer komuniciranja homoseksualne kulture pri nas in na svojevrsten način analizira pojav marčevske številke Cicibana iz leta 2012. V tej številki je bila med drugim objavljena zgodba Očka, za pedagoge pa so bile priložene tudi priprave za predstavitev zgodbe otrokom. Primer je takrat v javnosti sprožil velik odmev.
V kampanjo v zvezi z družinskim zakonikom se ne vključujem. Kar sem imel povedati, sem povedal že v času javne razprave. Kompromisni predlog zakonika me ne moti pretirano, če pa že kaj, to nima zveze s tistim, o čemer v glavnem poteka aktualno žalostno “race to the bottom” prepiranje v medijih. Kolikor imam pomislekov, so podobni tistim, ki jih imajo levičarka Vuk Godina, Zaresovec Bulat in Freudijanec Vodeb. Niso pa ti pomisleki tako hudi, da bi se čutil dolžnega agitirati proti. V bistvu sem danes indiferenten in nameravam odločanje o družinskem zakoniku prepustiti drugim. Toliko o moji poziciji. Pa začnimo.
Tjaž & Danči
Ključ do rešitve sublimnega sporočila Lupšinega članka se skriva v imenih obeh očkov. Žulili sta me več dni, zdelo se mi je, da nekaj ni v redu. Dokler se mi ni končno posvetilo.
Tjaž & Danči sta očitno pomanjševalnici, vzdevka, izpeljana iz resničnih imen. Res je – to sta pravzaprav otroški imeni! Ampak, zakaj bi v članku, ki naj bi želel promovirati starševsko sposobnost gejevskega para – tega z imeni degradirali na raven pobebavljenih malčkov? Ali ni namen takšne akcije v Cicibanu ravno ponazoriti, da so geji lahko povsem običajni ljudje, odgovorni in zreli kot kdorkoli drug? Zakaj torej tako skrbno objaviti zgodbo o “družini”, ki po imenih sodeč izgleda kot skupnost treh otrok – če pa bi moral ves vic biti ravno v dokazovanju, da tudi gejevska skupnost lahko deluje kot monolit, trden, zrel in odrasel, kakršnega odraščajoči otrok nujno potrebuje?
Tjaž & Danči, poleg omenjenega, tudi nesramežljivo spominjata na najbanalnejši, oprostite, “pederski” kliše. Tjaž & Danči bi lahko kadarkoli vskočila na Radio Ga-Ga namesto Lukija & Makija. Ampak, zakaj bi skrbno pripravljena zgodba namesto vtisa o običajnosti, normalnosti in sposobnosti za vzgojo otrok – promovirala “pederski kliše”? Zakaj, (Luki & Ma…/) Tjaž & Danči – ko pa bi neskončno bolje delovalo denimo Jože & Lojz ali pa vsaj Mitja & Miha?!
Tjaž je, če se posvetimo vsakemu imenu posebej, očitno izpeljanka iz znanega slovenskega imena Matjaž. Recimo Kralj Matjaž in podobno. In kaj dobimo, če od Matjaž odštejemo Tjaž? Res je, dobimo MA. MA, najverjetneje prvi zlog, ki ga izgovori katerikoli dojenček na svetu. MA-MA. Mama. Ampak zakaj, le zakaj bi tekst z nalogo promocije sposobnosti gejevskega para za starševstvo – iz monolita oče – mama, ki naj bi mu povsem pariral – izganjal MAMO?! Mar ne bi bilo bolje ravno obratno – dokazati, da ‘mamo’, ‘materinskost’ – lahko vsaj približno kompenzira, v nekem smislu kar vsebuje?
Danči pa … Yup, Danči je, tu ga je Lupša vžgala kar direkt, ljubkovalna izpeljanka iz danke. Lahko da je bil izvirno Danko, ampak tudi Danko je očitno potegnjen iz danke. Če se vam zdi, da Danči le nima zveze z danko, ker ima č, danka pa ga nima – pa se spomnite tega čuda stvarstva. Etimološko torej ni dvoma, Danči je za Stvar destruktiven …
Po vsem tem lahko mirno zaključimo, da poslanstvo Lupšinega članka ni takšno, kakršno se zdi na prvi pogled. Ugotovili smo, da gre za vrhunsko subverzijo, vredno samega Top Guna! Če opremljeni z ugotovitvijo, da Maja Lupša v resnici promovira maksimo “Go the normal way!”, zgoraj zapisano preberimo še enkrat – se vse, kar se je zdelo iracionalno – logično poklopi.
Ride My Tail
Ko se mi je posvetilo, da je resničen namen Lupšinega članka v Cicibanu sabotaža, ne pa prispevek k Stvari, sem se po tarantinovsko še enkrat ozrl na predmet današnje analize. Kot kipar, ki na vprašanje, kaj da kani izklesati, odvrne: “Mi bo že kamen sam povedal, kaj se skriva v njem!”, sem vrgel oko na besedilo, da mi razkrije svoja sublimna sporočila.
In res – kompozicija teksta je dobesedno podminirana z ostudnimi provokacijami! S tako pritlehnim namigovanjem, da bi v javnosti nujno sprožilo upravičen revolt, ki bi v končni fazi celotno Stvar lahko celo pokopal. In pozor – da bi sublimna sporočila izpeljala svoje podlo poslanstvo, jih sploh ni bilo treba takole izpostavljati. To so sublimna sporočila, strateško vtkana v kompozicijo na takšen način, da se nič hudega slutečemu bralcu mimo njegove volje vtisnejo neposredno v podzavest. In kljuvajo, kljuvajo, sprožajo dvome, pomisleke in sploh delujejo porazno za Stvar. Tu jih izpostavljam nekaj: but it goes on and on …
(Foto: oslikarstvuinsecem.blogspot.si)
Vidna Nemoč
Se spomnite govoric o tajni organizaciji, ki da v vseh “straight” porah družbe promovira Stvar? Baje, da se imenuje Nevidna Moč. Vse več indicev pa imamo, da obstaja tudi komplementarna Organizacija, še bolj tajna. Organizacija, ki znotraj LGBT-skupnosti rovari proti Stvari. Organizacija, ki znotraj LGBT-skupnosti deluje za “Go the normal way!” Splošno znano je, da resničnega imena Organizacije še nihče ni izdal – lahko si predstavljamo, da bi bile represalije za izdajo naravnost grozljive. Ampak, ker gre za organizacijo, ki si prizadeva za ravno nasprotno kot Nevidna Moč, jo lahko začasno označimo z delovnim imenom – Vidna Nemoč.
Po dolgi javni razpravi in ogorčenju javnosti se je Vidna Nemoč potuhnila in sprejet je bil kompromisni predlog. Potem se je vseeno pojavil Aleš Primc in zbral dovolj podpisov za referendum. Aja, še prej se ga Ustavno sodišče RS ni odločilo preprečiti. Ampak, pozor – v času do začetka referendumske kampanje je Stvar v javnosti vztrajno pridobivala podporo. Zdelo se je, da bo referendum padel, DZak pa bo sprejet. In potem ponovno udari Vidna Nemoč! In ja, z diverzijami, ki naivnežem izgledajo le kot nehoteni streli v koleno – je bitko, ki se je zdela za Stvar dobljena, prevesila proti porazu.
Ampak ena najhujših diverzij Vidne Nemoči je plakat, na njem pa Vito Rožej in v samokolnici pes. In zraven pojasnilo, pozor: “Vsaka ljubezen si zasluži otroka.”
Prav ste prebrali – prikazana je ljubezen med Rožejem in psom – s pojasnilom, da si njuna ljubezen zasluži otroka. Ja, za Stvar je to nekaj takšnega kot samomor iz zasede. Naravnost debilno, bi lahko rekli. Če ne bi vedeli, da gre za premišljeno sabotažo Vidne Nemoči.