Sredina interpelacija ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je, pričakovano, padla. Koalicija je znala zaščititi svojo vladno kolegico, saj bi se v nasprotnem primeru zamajala tudi vlada sama, česar pa si Cerarjevi pred junijskim sestopom z oblasti prihodnje leto nikakor ne želijo. V več kot 15-urni razpravi so ministrici med drugim večkrat očitali podaljšanje čakalnih dob, veliko finančno luknjo v slovenskem zdravstvu, ki jo bodo znova pokrili slovenski davkoplačevalci, pa tudi neobstoječo zdravstveno reformo. Če na slednjo čakamo že predolgo, ministrica je na položaju že več kot tri leta, pa vsi seveda nimajo časa čakati. Na sto tisoče slovenskih pacientov celo umira v predolgih čakalnih vrstah, o čemer smo se v torek pogovarjali tudi z nekdanjim direktorjem Onkološkega inštituta v Ljubljani in Splošne bolnišnice Jesenice dr. Janezom Remškarjem, ki je bil gost v naši oddaji Drugorazredni.
Naj spomnimo. Slovenski pacienti prav na najbolj zahtevne posege čakajo najdlje. Na kliničnem oddelku za žilne bolezni se torej ponekod pod oznako hitro čaka 190 dni, tisti, ki pridejo v redni pregled, pa čakajo tudi leto dni. Nič bolje se ne godi pacientom na oddelku za kardiologijo, kjer so čakalne dobe dolge tudi leto in pol. Po javno dostopih podatkih, ki so objavljeni na spletni strani kliničnega centra, ljudje na operacije srca in ožilja čakajo skoraj dve leti. Številni operacije nikoli ne dočakajo, saj vmes preprosto umrejo. Svojci so ogorčeni in užaloščeni, saj se zavedajo, da bi bili ob učinkovitejšem zdravstvu njihovi ljubljeni še danes z njimi.
Nekateri pacienti so celo tako zelo naveličani čakalnih dob ali pa jih je tako strah stopiti v čakalno vrsto, da se izogibajo nujnim operacijam. Tisti, ki imajo denar, pa se vse pogosteje na nujne operacijske posege odpravljajo v tujino. Le redki verjamejo, da imajo moč, da stvari sami spremenijo na bolje. Eden od takšnih je tudi Jože Ocvirk, predsednik Društva za zdravje naroda, ki šteje že več kot 1000 članov. Ocvirk je med najbolj zaslužnimi, da se javnost opozarja na netransparentno ravnanje z denarjem v zdravstvu.
“Da smo ustanovili to društvo, so nas gnali številni problemi, ki so nastali v zdravstvu. Zlasti sistemski problemi, ki so zelo žgoči in za zdaj še niso rešeni. Skrb vzbujajoče je, da je bilo v začetku 136 tisoč čakajočih Slovencev na zdravstveno storitev, do poletja se je številka povečala na 206 tisoč čakajočih, kar je uradni podatek ministrstva, do poletja pa že na 250 tisoč, kar je pravzaprav nevzdržno in nesprejemljivo. Mi želimo doseči, da bi nam bila zdravstveno storitev na voljo takoj, ko jo potrebujemo, ne pa šele čez dve leti, ker bolan človek ne more čakati. Ljudje trpijo bolečine. Nekateri celo umirajo v čakalnih vrstah, to pa za moderno državo ni normalno,” je za Novo24TV povedal Jože Ocvirk, ki opozarja, da bi bolniki lahko imeli veliko več od zdravstvenih storitev. Letno se namreč v zdravstveno blagajno steče preko 3 milijarde evrov. Ob tem je dejal, da sicer nima natančnih številk, koliko ljudi iz njegovega društva vsako leto umre, čakajoč na zdravstvene storitve.
“To je zato, ker podatki prihajajo z zamudo, saj se svojci odzovejo šele, ko pokojni dobijo vabilo na kakšen dogodek v zvezi z zdravstvom. Je pa to najhujši občutek, ko vemo, da bi človek lahko preživel še nekaj časa, vendar zaradi te zamujene zdravstvene nege ne doživi še višje starosti,” pravi Ocvirk.
Ministrstvo obljubljalo srečanje, do katerega pa nikoli ni prišlo
Njegovo društvo si je v zadnjih letih delovanja zelo prizadevalo, da bi pomagalo urediti stanje v zdravstvu, s svojimi predlogi in prošnjami so se obrnili tako na ministrstvo za zdravje kot tudi na predsednika Boruta Pahorja in predsednika vlade Mira Cerarja. Konkretnega odziva skoraj z nobene strani ni bilo, edino ministrstvo je obljubljalo srečanje, ki ga je nato večkrat prestavilo, nato pa dokončno odpovedalo. V slogu ministrice Kolar Celarčeve, kajpak, ki samo lepo govori, a ničesar ne naredi.
Naš gost v oddaji Drugorazredni, dr. Janez Remškar, je med drugim vladi očital, “da v tem obdobju ni pripravila nobene reforme, nobenega od bistvenih zakonov, čakalne dobe pa so naravnost grozljive, da tako rečem”. Kot je namreč izpostavil Remškar, je bil že leta 2014 delež čakajočih na zdravstveno storitev v Sloveniji 10 odstotkov nad dopustno mejo, kot jo je določila stroka, zdaj pa je že več kot 18 odstotkov. Ministrica ne najde prave rešitve za skrajšanje, zdravstvena politika pa samo z dodatnimi finančnimi sredstvi, to kažejo raziskave stroke, ni učinkovita. Čakajoči so odraz učinkovitosti sistema, politika pa ima tu odločilno vlogo.
Remškar še meni, da bi ministrica morala odstopiti že po nesrečnih primerih v bolnišnici v Novi Gorici, nasploh pa je ministrstvo pokazalo popolno neznanje pri pripravi učinkovitih ukrepov in je s svojimi zakoni celo popolnoma porušilo solidarnost, kar se tiče plačevanja zdravstvenega prispevka med tistimi z nižjimi in višjimi plačami. Prav tako poudarja, da je obstoj društev, kot je Ocvirkovo, izjemnega pomena za Slovence, saj se prek njihovega angažiranja problema zaveda vse več ljudi, tudi pritiski na odgovorne institucije so čedalje večji.
Če ste zamudili torkovo drugo epizodo nove oddaje Drugorazredni z voditeljem Luko Svetino, si lahko pogovor z dr. Janezom Remškarjem na temo čakalnih vrst v slovenskem zdravstvu ponovno ogledate s klikom na spodnjo povezavo na YouTubu.
T. F.