Slovensko gospodarstvo v leto 2024 vstopa z dodatno letno obremenitvijo več kot 300 milijonov evrov, od tega 195 milijonov evrov po zakonu o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po poplavah. Z dodatnimi 110 milijoni evrov bo gospodarstvo obremenjeno še po zakonu o interventnih ukrepih na področju zdravstva. Vse to je vlada sprejela, ne da bi se s predstavniki gospodarstva posvetovala, kaj šele uskladila.
Zato v reprezentativnih delodajalskih organizacijah opozarjajo, da je vlada znova zamudila priložnost, da bi dokazala, da ji je mar do dialoga s predstavniki gospodarstva. Na primeru interventnega zakona v zdravstvu pa so pojasnili način delovanja koalicije pod vodstvom Roberta Goloba, predvsem pa, koliko je vredna njegova beseda.
Z Golobom so se sešli 6. decembra, prepričani, da je bil pogovor konstruktiven. Optimistični so bili tudi po pogovoru dan kasneje z novo Golobovo ministrico za zdravje. Nato pa so ugotovili, da je vladna stran sprejela povsem drugačen zakon. Pogovori so bili torej bolj ali manj v prazno. V združenjih navajajo, da so na ministrstvu za zdravje sicer upoštevali nekatere predlagane manjše spremembe, vendar pa so te neprimerljive s škodo, ki jo bo po spremembah zakona utrpelo gospodarstvo.
Zdravstvo pa ni edini primer. Nekaj podobnega se je zgodilo že lani pri spremembi dohodninske zakonodaje, ko je vlada Roberta Goloba v zameno za vnovično zvišanje davčne obremenitve plač (in nižje neto plače) obljubila davčno reformo, ki je potem ni bilo in je še vedno ni. Podobno zdaj v vladi navajajo, da bodo zdravstvo urejali sistemsko, z reformo, enkrat, če. In kdaj bo to?
V gospodarstvu še opozarjajo, da je vlada preslišala zahtevo gospodarstva, naj se do nadaljnjega vzdrži dodatnega obremenjevanja podjetij. Vendar pa ima vse skupaj očitno podobno usodo kot takrat, ko Golob vrže zadevo čez ramo in niti pogleda ne več za človekom, kot je to nedavno v državnem zboru poudarila nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar.
Vida Kocjan