“Protesti in stavke so poskus destabilizacije javne hiše, ki je od nekdaj delovala s problemi,” je zatrdil dr. Jože Možina, ki meni, da je RTV od nekdaj imela svoje težave, ki jih ekspresno sprejeti zakon, ki ni utemeljen, ne bo rešil. V oddaji na RTV so različni gostje spregovorili o smiselnosti zakona kot nečesa, kar bi depolitiziralo javno televizijo, kar je skoraj smešno glede na to, da stavkajoči sindikati za depolitizacijo prosijo politiko, da to uredi.
Vlada je v državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija in predlagala obravnavo po nujnem postopku, da bi preprečili težko popravljive posledice. Vodenje, upravljanje in nadzor bi namesto zdajšnjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTV, ki bi štel 17 članov – predstavnikov zaposlenih in civilne družbe. Vlada želi s spremembami zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo RTV in zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. O spremembah bo državni zbor odločal že ta teden, različna mnenja pa so si delili gostje v oddaji RTV danes in jutri.
“Predlagani zakon celostno ureja umik politike iz javnega zavoda,” je dejala ministrica za kulturo Asta Vrečko. Besede ministrice za kulturo zvenijo logično, vendar ji v nadaljevanju voditeljica Vida Petrovčič postavi vprašanje na mestu, in sicer, kako bodo lahko zagotovili, da pa naslednji vodilni in sodelujoči ne glede na to, ali imajo status NVO ali ne, ne bodo vnašali politike v medijski prostor. Zdi se, da se je pri odgovoru ministrica malo “izgubila”, saj je le stežka sestavila odgovor, ki se je glasil, da bodo prek drugih institucij z javnim razpisom izbrali osebe z visoko stopnjo avtoritete in stopnje poznavanja različnih področij in javnega medija, ti naj bi bili po njenem mnenju najbolj sposobni upravljati in zasledovati javni interes.
“Ne želimo vmešavanje politike, vendar je politika predlagatelj”
Pa vendar je naslednji odgovor kulturne ministrice na vprašanje voditeljice, ali bo zamenjala glavo oziroma klobuk, glede na to, da tudi ona govori z načeli ene politične opcije na eni strani, na drugi pa govori o umiku in depolitizacije, ironičen, če ne celo aboten, ko izusti stavek: “Ne razumem tega vprašanja, seveda smo politična, politika je ustanovitelj zavoda in politika predlaga spremembo zakona, jaz govorim v imenu vlade, ki je predlagala ta zakon.” Se samo nam zdi, da Asta Vrečko z vsako besedo kontrira sami sebi?
🤣🤣🤣
Noro. pic.twitter.com/Cz1vuT5fE5— Petra Janša (@petra_jansa) July 13, 2022
Vsebinski del predloga spremembe zakona prav tako ni sprejemljiv, je še poudaril predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik, ki je na RTVS zaposlen že nekaj desetletij: “Z njim se vračamo korak nazaj, na podlage iz devetdesetih let, ko je bil namen zakonodajalca morda celo plemenit, vendar smo z izvajanjem takratnega zakona kot družba in država ‘pogrnili‘ na izpitu. Je pa širša družbena razprava o tem nujna, vsaj na način in v obliki, kot smo se tega lotili v času ministrovanja ministrice Širce. Seveda pošteno in iskreno, brez naknadnih političnih podtaknjencev v končni obliki, zaradi česar je takrat zakon padel.”
“Kako boste zagotovili neodvisnost od te politike, ki vam zdaj pomaga,” je bilo vprašanje, ki ga je voditeljica zastavila predsednici Koordinacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Heleni Milinković, ki je ostro, kot to zna, odgovorila, da so k depolitizaciji že pozivali in da bodo zaposleni sami odločili, kdo bo zasedel vodilna mesta. Poleg tega je naštela med drugim tudi to, da zaradi “racionalizacije” zaposleni opravljajo tudi ostala dela poleg tistega, za katerega niso plačani, stavkali pa naj bi zaradi tega, ker jim je bila odvzeta avtonomija in moč odločanja. Odgovor Milinkovićeve ni bil odgovor na vprašanje voditeljice, Milinkovićeva več kot očitno ni želela odgovoriti na vprašanje, čeprav nanj odgovor pozna – ne bo neodvisno.
Predlagani zakon je kukavičje jajce
Da gre za demagogijo in zavajanje, je nadaljeval dr. Jože Možina, ki meni, da so določene težave vedno obstajale, da pa je gledanost kljub vsemu enaka in RTV posluje pozitivno. “Bistveno je, kdo vodi to hišo, in v času desne politike je bilo podobno, meni Možina, “RTV je delovala pozitivno, gledanost se je dvignila, kasnejše ekipe so se vedno pritoževale nad pomanjkanjem denarja, zahtevali zviševanje RTV-prispevka, kar se kaže s sedanjim vodstvom, da to ni glavna tema.”
S takim pristopom ne bodo rešili ničesar
Besedo je v nadaljevanju dobil Tom Zalaznik, predsednik sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije, ki je prav tako opazil, kako se je Milinkovičeva izognila pravemu in prvemu vprašanju, komentiral pa je tudi njen aroganten pristop in ji povedal, da bi se doslej že lahko naučili, da s takim pristopom ne bodo dosegli nič. Tudi sam si želi depolitizacije RTV Slovenija, vendar ne verjame, da bodo oni to s svojim načinom rešili. Smešno je, da levičarji ves čas govorijo o neki depolitizaciji, potem pa Asta Vrečko pove, da je to pod “nujno” želela urediti prav politika, kot ustanovitelj javnega zavoda, pri čemer se ostali gosti nasmihajo, ker je vse skupaj prav komično, namreč izogibanje vprašanjem in blefiranje z odgovori. Javne razprave po mnenju ministrice niso potrebne, saj naj bi se o tem že dlje časa razpravljalo, pri tem pa omenja tudi člen, ki naj bi to dovoljeval, čeprav je bilo že večkrat rečeno, da situacija v tem primeru ni primerljiva. To, da je javna razprava dejansko tekla, je komentiral generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough in dejal, da je to “eno veliko sprenevedanje“.
Dr. Sandra Bašič Hrvatin iz Fakultete za humanistične študije je povedala, da je predvsem vsak posamezni novinar odgovoren, ali bo politika prišla v medije ali ne. Sama zase pove, da jo zelo moti, da v programskem svetu sedijo ljudje, ki uporabljajo sovražni govor in so nestrpni do nekaterih skupin, kar se je očitno nanašalo na dosedanji programski svet, pa vendar se tukaj Bašič Hrvatinova seveda ni vprašala, kdo je bil tisti, ki je širil sovražni govor zadnji dve leti.
Ni razloga za sprejem zakona tako ekspresno
“Za to je bila ustanovljena delovna skupina, med katerimi so predstavniki zaposlenih na RTV,” je dejal generalni direktor RTV, ki meni, da je prav, da dobijo priložnost, da povejo, kaj si želijo. Ključni problem vidi predvsem v viru financiranja in tehnološkem razvoju in ne v vodenju hiše, o čemer se razpravlja. Komentator Mladine dr. Bernard Nežmah je prepričan, da je ideja spraviti politiko iz medijev revolucionarna, saj sta politika in medij že od nekdaj prepletena, “eno vprašanje je, ali bo ta zakon res izjema, lahko bi bil. Ideja civilne družbe, ki bo vse skupaj razrešila, me spominja na otroka socializma, civilna družba niso samo NVO, ampak so tudi tisti, ki še niso NVO, kar pa me moti, je to, da o tem ni bilo diskusije“. Nežmah je povedal, da resnično ne vidi razloga za tak zakon, ki bi ga bilo potrebno tako ekspresno sprejeti.
“Mislim, da gre za sprenevedanje, saj Grimsov zakon že od zdavnaj ne učinkuje več,” je dejala generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare, ki meni, da novi predlagani zakon ne bo nič drugačen kot ostali, dostop do medijev bo omogočal le “skozi druga vrata”, je pa izpostavila velik problem komunikacije med zaposlenimi in vodstvom, kar naj bi tudi sprožilo stavke in proteste.
— Davor Bozic (@DavorBozic11) July 13, 2022
Protesti in stavke so poskus destabilizacije javne hiše, ki je od nekdaj delovala s problemi, je zatrdil Možina, ki je javno izpostavil tudi izvajanje pritiska nad “tisto manjšino”, ki jih je že Marcel Štefančič omenjal na javni tribuni, češ “malo jih je in vemo, kateri so”, medtem ko se je Milinkovičeva cinično nasmihala. Vse to bi bilo razumljivo, če bi imeli izredne razmere, pa jih nimamo, “nismo v vojni, saj bi bil premier v bunkerju in ne na morju, absolutno gre v tem primeru za obglavljenje vodstva in brutalen poseg politike v medije“, je dejal Možina, ki kot ključni problem vidi izrazito neuravnoteženost, “dominantni mediji ustvarjajo ponarejeno realnost v korist levih strank in cela stvar je tako iz osi, da sta na udaru razsodnost in presoja. Kljub pričakovanjem, da se bo demokratični razvoj v družbi in tudi medijih nadaljeval, se razmere obračajo na slabše. Niža se tudi profesionalna raven novinarskega dela. Dogajajo se neslutene zlorabe medijske moči v nasprotju s temeljnim poslanstvom. Daleč torej od neodvisnosti, pluralnosti, objektivnosti.”
Tanja Brkić