V Zalogu pri Novem mestu so se gasilci tudi v soboto, torej tretji dan, še vedno borili z ognjem, ki je zajel poslopja podjetja Ekosistemi, ki se ukvarja s skladiščenjem in predelovanjem odpadle surovine. Stvari se po besedah vodje intervencije Roberta Janežiča, ki je ekskluzivno spregovoril za Novo24TV in nas popeljal čez pogorišče, da smo si lahko pobližje ogledali posledice uničujočega požara, vendarle obračajo na bolje. En večji plato je bil do sobote zjutraj že očiščen, stvari se premikajo na bolje tudi drugje. A ne tako hitro, kot je Janežič sprva predvideval; v petek zvečer je namreč ocenil, da bi bil lahko požar pogašen v soboto čez dan, a se je gašenje nadaljevalo tudi še v noči na nedeljo. Odpadne vode so močno onesnažene, a naj vsaj zaenkrat ne bi prišlo do izliva v reko Krko, kar bi pomenilo ekološko katastrofo, primerljivo s Kemisom. Tam so strupene snovi stekle v Tojnico, od tam pa naprej v Ljubljanico in proti prestolnici. Čeprav je župan občine Straža, Dušan Krštinc, v petek na tiskovni konferenci medijem sporočil, da so meritve Inštituta Jožefa Stefana pokazale, da onesnaženost zraka ni skrb vzbujajoča, pa je mobilna merilna postaja v Zalogu vendarle zaznala precejšnje povečanje prašnih delcev v zraku.
Petek popoldne. Gasilci so se že več kot 24 ur borili s požarom v podjetju Ekosistemi oziroma v njegovi podružnici za predelovanje odpadkov. Poročali smo, da je moralo okrog 30 gasilcev poiskati zdravniško pomoč zaradi dehidracije in zastrupitve, ki jo je povzročil gost, črn dim, saj se je požar iz velikega šotora s sekanci ob stavbi nekdanje Opekarne s svetlobno hitrostjo razširil na celotno poslopje. Gasilci so se morali tako pred napadi ognja umikati proti izhodnim vratom, za seboj so pustili tudi nekaj uničene gasilske opreme, preden so v noči na petek vendarle uspeli lokalizirati ogenj in rešiti okoliške hiše, iz katerih pa stanovalci niso želeli oditi, čeprav so jih poskušali evakuirati.
Če so v petek dopoldne nekatere novinarje še spustili pred vhod v podjetje, so kasneje policisti vse dostope zaprli, a smo se čez ruševje po drugi poti vendarle uspeli prebiti do enega izmed večjih napadov ognja, s katerim se je borilo približno 30 gasilcev. Tisti, ki so bili najbližje ognju, so resda nosili dihalne maske, a smo opazili, da se tega vsi niso držali striktno, zato se poraja veliko vprašanje, kakšne utegnejo biti kratkoročne in dolgoročne posledice na njihove zdravje – to bo predvsem odvisno od tega, kaj je gorelo v poslopju, a tega zaenkrat ne ve nihče, niti gasilci.
Pričakovali, da bo ogenj pogašen v soboto, a se je akcija nadaljevala tudi v noči na nedeljo
Kot nam je povedal vodja intervencije Robert Janežič, je bil ključni dan že petek, ko so čez dan prvič začeli dobivati bitko z ognjem, oziroma ga uspeli lokalizirati. »Veliko gorečega materiala, torej lesnih sekancev in odpadne plastike smo premetali in dokončno pogasili vse, kar je spodaj še gorelo. Seveda je še zelo, zelo veliko materiala, ki ga moramo pogasiti, saj je en del ostal pod zvito pločevino konstrukcije prostora,« nam je povedal v ekskluzivnem intervjuju. V noči na soboto so pločevino vendarle začeli odstranjevati in spodaj izvajati gašenje – pomagali so si z dvema gradbenima strojema, tj. bagroma, ki sta premetavala odpadke. “Mislim, da smo doslej svoje delo opravili zelo uspešno,” je zatrdil Janežič.
V soboto sta bili čez dan na prizorišču požara sicer prisotni dve ekipi gasilcev, ena se je izmenjala ob 14. uri, druga po 21. uri in je ostala čez noč. “Delo je zelo naporno, gašenje v izbruhih ognja pa se izvaja izključno z dihalnimi aparati,” je Janežič opozoril, da si ne želijo ponoviti napak z Vrhnike, kjer država ni poskrbela za zaščito gasilcev in so ti svoje delo opravljali brez dihalk. Tisti gasilci, za katere ni bilo dovolj dihalnih mask, so se torej morali umakniti na varno, čeprav smo nekatere vseeno opazili, da so še vedno neprimerno opremljeni sodelovali v aktivnostih gašenja požara.
Vodja intervencije: V goreči plastiki materiali, iz katerih se pri gorenju sproščajo zelo nevarne snovi
“Takšno delo je zelo tvegano in utrujajoče. Ob 21. uri pridejo novi gasilci, ki ostanejo čez noč, ob petih pa spet drugi gasilci. V vsem tem času jih je sodelovalo blizu 300,” nam je povedal Janežič. Samo v četrtek jih je požar gasilo več kot 200, v petek dopoldne 78, proti večeru jih je bilo na terenu znova 117. Tudi v soboto jih je bilo na delu več kot 100. Če so na Vrhniki odgovorni iz Kemisa vendarle priskočili na pomoč in gasilcem razložili, kateri odpadki so najbolj nevarni in jih je treba najprej pogasiti, pa v podjetju Ekosistemi očitno molčijo. “Mi nismo videli še nikogar od odgovornih. Dejansko pa lahko vidimo, kaj gori, gre za lesne materiale in plastiko, toda ne moremo vedeti, kakšni materiali so v tej plastiki. Lesni sekanci niso problematični, v tej plastiki pa so verjetno takšni in drugačni materiali, iz katerih se pri gorenju sproščajo zelo nevarne snovi,” je še opozoril Janežič.
Kot smo pisali že v petek, je več deset gasilcev potrebovalo zdravniško pomoč, nekateri so morali celo v bolnišnico. Sicer pa se v Novem mestu trudijo, da do poškodb na delu ne bi prihajalo. “Bilo je nekaj žuljev, nekateri so bili dehidrirani, čeprav se venomer trudimo, da imamo na voljo dovolj pitne vode in dva obroka na dan. Vsaka izmena dobi en obrok. Tako skrbimo, da do težav ne bi prihajalo, a vseeno prihaja,” nam je potrdil vodja intervencije, ki je zadovoljen, da je država skupaj z občino na pomoč tokrat priskočila do te mere, da je nudila podporo z gradbenimi stroji, hrano in vodo. Župan občine Straža, kamor spada Zalog, je pa na meji z novomeško občino, je bil navzoč tudi pri samem gašenju.
Lokalni prebivalci v skrbeh za svoje zdravje: “Nismo mogli niti dihati, bolela nas je glava!”
Manj zadovoljni pa so z odzivom občine in države okoliški prebivalci. Čebelar, ki živi neposredno čez cesto Ekosistemov, nam je razkril, da je v petek tako smrdelo, da njegova družina ni mogla iz hiše. “Bolela nas je glava, grozno nas je peklo v grlu, najhuje pa je, da smo prepuščeni sami sebi. Inšpekcijske službe so bile večkrat tu, a se kljub stalnim požarom nič ne spremeni na bolje. V igri je denar, zato se zadeva vsakič pomete pod preprogo,” nam je povedal sogovornik.
Vodjo intervencije smo sicer pobarali, če bi lahko ocenil, kaj vse bi lahko gorelo v podružnici za predelavo odpadkov, saj smo prejeli podatke, da naj bi v Ekosistemih gorela tudi odpadna farmacija iz Krke. “Požar je bil tako močan, zato bi lahko gorelo karkoli. Tega nihče ne ve. Požar se je neverjetno hitro razširil na vse sosednje stavbe!” Tako močnega požara v Ekosistemih torej ne pomnijo, gasilci zato ne izključujejo možnosti, da je bil podtaknjen. “Morda je tlelo že v materialu, ki so ga na novo pripeljali v četrtek popoldne!”
Vodstvo podjetja Ekosistemi se izogiba našim vprašanjem
Na Novi24TV smo želeli priti do dna ugibanjem, kaj in zakaj je gorelo v Ekosistemih, a se nam lastniki podjetja vztrajno izmikajo. Na spletni strani podjetja pod kontakti najdemo dve mobilni telefonski številki, pod katerima je zapisano ime Gregorja Kovačiča. Na prvo se nam je javil, a dejal, da sam ne dela več v tem podjetju, da je na dopustu in da naj pokličemo na drugo telefonsko številko. Na drugo se nam nato, pričakovano, ni javil nihče. Vprašanja v povezavi z gorečim materialom, predvsem plastiko, smo zato poslali na elektronski naslov, ki prav tako pripada Kovačiču. Do datuma objave tega prispevka odgovorov nismo prejeli.
O ekološki bombi v Novem mestu in morebitnih škodljivih vplivih na okolje, zlasti na reko Krko, bomo podrobno poročali tudi v prihodnjih dneh.
Luka Svetina