Slovnične napake pri testu iz slovenščine, jedilniki, kazni za parkiranje, razporejanje otrok v vrtcu glede na narodnost staršev, molitev za življenje nerojenih otrok pred porodnišnico …, so glede na Poročilo Varuha načela enakosti tisti veliki problemi, zaradi katerih se je Cerar-Židan-Erjavčeva koalicija odločila Sloveniji vsiliti Zakon o varstvu pred diskriminacijo, za zagovornika »načela enakosti« pa s Pahorjevo pomočjo okronati homoseksualnega aktivista. Se tudi vam zdi, da pri tem nekaj zelo smrdi?
Je homo-lezbični-bi-trans-queer aktivist Lobnik res moralni vzor?
Miha Lobnik, ki bo v vlogi inkvizitorja od vas zahteval, da dokažete svojo nedolžnost, če vas bo npr. kakšen transvestit obtožil napačnega pogleda, se dela, da je kot “svetilka” iz Svetega pisma.
Lobnik nas namreč v svojem Poročilu za leto 2016 kot vrhovna moralna avtoriteta razsvetli, da je on »svetilka«, ki jo Slovenija nujno potrebuje. S citatom iz evangelija po Marku: “Mar se svetilka prinaša, da se postavi pod mernik ali pod posteljo, mar ne, da se postavi na svetilnik?” , v uvodu poročila homoseksualni aktivist Lobnik nakazuje, kako si predstavlja vlogo varuha enakosti v slovenski družbi.
Leta 2016 je bilo zaradi domnevne diskriminacije skupno danih 68 pobud oziroma prijav, vključno s temi, ki bi jih moral obravnavati prejšnji varuh načela enakosti, Boštjan Vernik Šetinc.
Plan A in plan B – sta Anja Kopač Mrak in Miha Lobnik naplahtala poslance?
Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ki ga je potrdil Državni zbor Republike Slovenije, je Uradu varuha načela enakosti namenil 200.000 evrov letnega proračuna in tri zaposlitve. To pa za apetite ideološke policije, kakršno si je zamislil homoseksualni lobi v Sloveniji, seveda ni dovolj. Podobno kot šaleški in avtocestni lobi, bi zdaj tudi Miha Lobnik z raznimi “aneksi” rad iz ljudi, ki plačujemo davke, iztisnil čim več denarja zase in svojo ideološko policijo.
S tem namenom Miha Lobnik v svojem Poročilu za leto 2016 veliko pozornosti namenja tudi prepričevanju slovenske javnosti, kako “ni vedel”, da mu pripada le “skromen” proračun v višini 200 tisoč evrov letno.
Lobnik v poročilu na strani 61 tako zavaja slovensko javnost: “V procesu ustanavljanja je Zagovornik načela enakosti ugotovil, da glede na odkrite in obseg dela v danih pogojih in z razpoložljivimi sredstvi ne bo mogoče izvajati vseh z zakonom predvidenih nalog. O tem je na seji 24. 1. 2017 obvestil Komisijo Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja. Ker je bil proračun za vzpostavitev in delovanje novega organa določen pred začetkom mandata novega Zagovornika načela enakosti, ta v razpravi o potrebnih sredstvih za izvajanje nalog, ki jih določa zakon, v letu 2016 ni mogel sodelovati.”
Ukinili samostojen urad za štipendije, denar vzeli otrokom in ga dali homoseksualemu lobiju
Resnici na ljubo gre pri tem za čisto sprenevedanje in neresnico, saj je Lobnik prav dobro vedel, kakšen proračun pripada nepotrebnemu uradu, ki so ga ustanovili na račun ukinitve samostojnega urada za štipendije, kar je velika sramota in vse pove o Cerar-Židan-Erjavčevi navezi, ki jemlje denar šolajočim otrokom, namenja pa ga homoseksualnemu lobiju, ki je uzurpiral ideološko policijo in ima s svojim stalnim financiranjem iz proračuna, v ljudskem jeziku rečeno: “polno rit vsega”.
“Popolna neodvisnost” po Lobnikovo: deloval bo, kot je zanj ustrezno, primerno in v skladu z lastnimi raziskavami
Lobnikov urad za varstvo pred diskriminacijo bo neke vrste »država v državi«. Na 77. strani tega famoznega poročila zapišejo svoje apetite po brezmejni oblasti nad »diskriminacijo«, ki si jo predstavljajo takole:
“Organi za načelo enakosti morajo biti popolnoma neodvisni, da lahko brez kakršnega
koli vmešavanja v skladu s svojimi polnimi pooblastili:
• uveljavljajo svoje pristojnosti na način, ki se jim zdi najbolj primeren;
• določajo lastne prioritete, do njih zavzemajo stališča in se nanje odzivajo, kot
se jim zdi ustrezno;
• posredujejo razumevanje enakosti, raznolikosti in nediskriminacije v skladu z
lastnimi raziskavami;
• samostojno in prosto upravljajo s svojimi človeškimi in finančnimi viri, v skladu
z relevantno delovno zakonodajo in načeli dobrega upravlja.”
Na strani 16 pod točko 7 pa pridemo v samo središče osjega gnezda, imenovanega Zakona o varstvu pred diskriminacijo. Zagovornik načela enakosti tukaj ugotavlja, da “po vsebini med hujše oblike diskriminacije, ki jih ZVarD ureja v 12. členu, spada tudi podajanje ali širjenje rasističnih, versko, narodnostno in spolno razlikovalnih pozivov, napeljevanje, ščuvanje, hujskanje k sovraštvu in diskriminaciji ter širše javno pozivanje, ki spodbuja k diskriminaciji (prvi odstavek 10. člena ZVarD)”.
Kaj bi to lahko bilo in kdo bo na podlagi tega inkvizicijskega zakona žrtev morebitnih preganjanj, izvemo iz poročila, kjer med “diskriminatornimi” dejanji najdemo tudi “ustavno sporne shode in molitve proti splavu pred UKC v Ljubljani”.
Glavna tarča inkvizicijske policije zagovorniki otrok in družin
Glavna tarča inkvizicijske policije bomo (ponovno) zagovorniki otrok in družin. To se je vedelo že od začetka. Zdaj se karte počasi razkrivajo še gledalcem. A pri tej igri pokra z našimi življenji ne bomo samo ob denar. Na vrsti je osebna in družbena svoboda, od katere so odvisna naša življenja. 400.000 ljudi na družinskem referendumu decembra 2015 mi vliva upanja, da je Slovenija še vedno zdrava in naklonjena motu Gibanja za otroke in družine: “spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti.” S tem se bomo takšnim odklonom, ki nas peljejo v propad, uprli in izšli iz novodobnih egiptovskih nadlog kot narod še močnejši.
A najprej bo treba spregledati, uporabiti pamet in srce ter storiti vse, kar je v naši moči, da se bo v Sloveniji spoštovalo življenje od spočetja do naravne smrti. O tem pa lepo spregovori uvodna misel iz Lobnikovega poročila: “Zakaj nič ni skrito, kar bi ne postalo očito; in nič ni postalo skrito kakor zato, da pride na dan.” Mr 4,22
24kul.si