V proces privatizacije je bilo vpletenih ogromno akterjev, ki so vsak po svojem modelu želeli proces tega izpeljati. Rezultat tega je, da s samim procesom oziroma izkupičkom prodaje ni zadovoljen nihče, saj so se podjetja bodisi prodala prepoceni, delavci pa so na račun “rdečih direktorjev” poceni prodali svoje deleže, tajkuni pa so dobili svoj delež pri prodaji shiranih podjetij. Predsednik SLS Marjan Podobnik je poudaril, da je imel pri tem procesu veliko vlogo tudi akter globoke države Gregor Golobič. Ta je nedavno trdil, da je LDS preprečila “divje privatizacije” teh podjetij, a Podobnik pravi, da je dejansko to storila SLS. “Stranka SLS je preprečila te in druge divje privatizacije, kljub Golobiču in LDS. In zato smo plačali visoko ceno, sam sem doživel popoln medijsko-politični linč,” se je na Golobičeve trditve odzval Podobnik.
Privatizacija je bila eden ključnih procesov prehoda iz socializma v kapitalizem. To preoblikovanje družbene lastnine v privatno ali državno, ki je potekalo v več fazah, je pomenilo prerazporeditev bogastva in posledično politične moči. Slednja se je dogajala v več fazah, uradno pa se je začela leta 1992 z zakonom o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki ga je sprejela vlada Janeza Drnovška. Kot so pojasnili v oddaji Ekstravisor na RTV, so nasploh bili pri večini nezakonitih ali pa vsaj spornih privatizacijah glavni akterji pravzaprav vodilni v podjetjih, čeprav naj bi ravno s certifikatsko privatizacijo razbili stare centre moči. Za vse naštete faze privatizacije je značilno tudi, da pravosodni organi niso opravili svoje naloge – zaradi neznanja, zaradi pomanjkljive zakonodaje in ker so v spregi s politiko gledali stran. Mnogo tako imenovanih rdečih direktorjev je takrat prišlo do lastništva v podjetjih oziroma delež v teh, kar pa je omogočilo oškodovanje družbene lastnine.
Prvi gospodarski minister Jože Mencinger je zagovarjal model odplačne privatizacije, pri kateri bi vodstva in zaposleni postopno odkupovali svoja podjetja. Preostali del Demosa je zagovarjal nasprotno – brezplačno in množično privatizacijo, ki bi razbila prevlado rdečih direktorjev. Kasneje se je našla kombinirana rešitev, s katero se je del premoženja brezplačno razdelilo, del tega premoženja pa je bilo potrebno odplačati, največja podjetja pa so postala last države. Na koncu so najbolj kratko potegnili delavci, saj so zaradi potrebe po denarju svoje deleže, ki so jih kupili s 50-odstotnim popustom, prodali, peščica pa je na ta račun obogatela.
Dr. Bernard Nežmah je v oddaji Faktor dejal, da v spominu ljudi ne ostaja vladavina Janeza Drnovška, ki je bila značilna po tem, da se je ravno takrat dogajal razcvet borze, bančništva in vsega podobnega, javnost pa bi se morala tega spominjati. “V tistem času je to bilo nekaj popolnoma nedolžnega, samoumnevnega, da je moral priti prav Bajuk v novem tisočletju, ki je vpeljal preprosto stvar – davek na kapitalske dobičke,” je pojasnil. Dodaja, da smo bili v tistem času šest ali sedem let priča plenjenju, saj so morali obrtniki plačevati davke, borznikom in podporna ekipa LDS so jim to odpisali oziroma tega sploh ni bilo v miselnem svetu. “Ta oblika korupcije sploh nikoli ni bila izpostavljena kot resen problem tedanje vladavine LDS in Drnovška. Zato ker tega mediji niso percipirali, zgodovina pa se ni ukvarjala z dejstvi, ampak z idejnimi krilaticami,” je še dodal. Kot opazuje iz tega stališča ugotavlja, da imamo težek problem sploh razumeti zgodovino.
Po besedah Podobnika Golobič ni preprečil divjih privatizacij
Predsednik SLS Marjan Podobnik je bil na družabnih omrežjih precej kritičen glede izjav vidnega člana LDS, nekdanjega predsednika Zaresa in operativca globoke države Gregorja Golobiča, kjer je slednji poudarjal, kako naj bi LDS preprečila privatizacijo Hita in zavarovalnice Triglav. “Stranka SLS je preprečila te in druge divje privatizacije, kljub Golobiču in LDS. In zato smo plačali visoko ceno, sam sem doživel popoln medijsko-politični linč,” se je na Golobičeve trditve odzval Podobnik. V nadaljevanju poudarja, da je LDS sistematično bojkotirala podpisano koalicijsko pogodbo, kjer so se zavezali k sprejemu zakonodaje za preprečitev “divjih privatizacij”. “Vesel bi bil soočenja z Golobičem,” je še poudaril.
V nadaljevanju je Podobnik še kritičen, da se Golobič pravzaprav ne bi želel pogovarjati, kaj se je dogajalo, ko je LDS med drugim onemogočila sprejetje zakonodaje, ki bi zaščitila družbeno lastnino pred divjimi privatizacijami, pozornost pa se preusmerja drugam s pomočjo ostalih. “Škodljivo je, če se ne razjasni vloga Gregorja Golobiča kot dejansko najvplivnejšega v LDS v času, ko je LDS odločal praktično o vsem? Zato, ker bomo morda prisiljeni marsikaj za Slovenijo škodljivega ponavljati, če se nismo iz te zgodovine nič naučili,” je še bil kritičen. V oddaji je denimo tudi Šušteršič poudaril, da nadzorne institucije v času privatizacije namenoma niso delovale. “Pomembno je, da uporabimo možgane, naše sive celice. Ni pa to dovolj. Biti mora prisotna tudi etika,” je še poudaril.
Sara Rančigaj